33. člen ZZZPB

Za spor o vrnitvi preveč izplačanih zneskov denarnega nadomestila med brezposelnostjo je stvarno pristojno socialno sodišče. Tožeča stranka je ob ugotovitvi, da je toženec sklenil delovno razmerje za polni delovni čas in določen čas, krajši od 12 mesecev, imela na podlagi prvega odstavka 33. člena ZZZPB razlog, da pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v tem času miruje po uradni dolžnosti, prav tako pa na podlagi določbe 54. člena ZZZPB pravico zahtevati vračilo sredstev izplačanih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ker toženec ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravic. Ker je odpadla podlaga za izplačevanje denarnega nadomestila v spornem obdobju, je imela tožeča stranka skladno z določbo tretjega odstavka 190. člena OZ) pravno podlago za zahtevek na vrnitev neupravičeno izplačanih sredstev.

Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Tožena stranka je posegla v dokončno in pravnomočno odločbo z dne 16. 9. 2008, čeprav bi to lahko storila le z enim od izrednih pravnih sredstev, ki jih določa ZUP. Postopka z izrednimi pravnimi sredstvi očitno ni izvedla, niti se na takšen postopek ne sklicuje.

Toženec je z dokončno in pravnomočno odločbo odločil, da tožnici pravica do denarnega nadomestila miruje od 21. 5. 2008 do 2. 10. 2008 zaradi prejemanja nadomestila iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, nato pa je s kasnejšo odločbo odločil, da ji mirovanje preneha z dnem 21. 8. 2008, ker v Sloveniji nima urejenega bivanja. Za takšen poseg v pravnomočno in dokončno odločbo toženec ni imel podlage, saj ni izvedel postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je odločba o prenehanju mirovanja nezakonita in se odpravi.

Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB upoštevajo prejeti oziroma izplačani zneski nadomestil. Le v primeru, ko gre za začasna nadomestila (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela), se za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

ZZZPB v 25.a členu ne določa, da pravico do preostalega nadomestila lahko uveljavi le nekdo, ki izpolni tudi pogoje za priznanje nove pravice oziroma, da je pogoj za preostanek koriščenja nadomestila pridobitev pravice do novega nadomestila. Ob uveljavljanju koriščenja pravice v preostalem delu ni potrebno ponovno izpolnjevati vseh pogojev za pridobitev nove pravice, zlasti gostote nove delovne dobe. Potrebno pa je tudi pri uveljavljanju pravice do nadomestila v preostalem delu upoštevati splošno zahtevo zakona, da se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve (tretji odstavek 1. člena oziroma 19. člen ZZZPB).

Zavarovanec, ki je zaradi opravljanja obrtne dejavnosti izgubil pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, ni upravičen v primeru odjave obrti do izplačevanja preostanka denarne pomoči.

Sodišče je tožbo zavrnilo, ker tožnik, ki mu je delovno razmerje z JA prenehalo dne 30.4.1992 v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, sploh ni zavarovanec po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in tako ne more v Sloveniji uveljaviti pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.