3. člen ZZZPB
Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejema politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje ter določa potreben obseg sredstev.
- VDSS VDS sklep Pdp 680/2006Višje delovno in socialno sodišče · 2006
Inšpekcija za delo je zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče ugodilo. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana, ker je bila tožnica v času, ko naj bi neupravičeno izostala z dela (kar je bil razlog za izredno odpoved), v bolniškem staležu. Ker bi učinkovanje izredne odpovedi pomenilo, da je tožnica ostala brez zaposlitve po svoji krivdi, se tožnica ne bi mogla zavarovati za primer brezposelnosti in tako ne bi bila več upravičena do stroškov zdravljenja; imela bi le pravico do nujnega zdravljenja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa bi zanjo pomenilo nastanek težko nadomestljive škode.
- VSRS Sodba U 1053/92Vrhovno sodišče RS · 1994
Neredno plačevanje prispevka za zaposlovanje ni razlog, da obrtnik, ki brez svoje krivde odjavi obrt, ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
- VSRS Sodba U 971/92Vrhovno sodišče RS · 1993
Ugoditev, ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidna pravna podlaga na podlagi katere tožnik nima statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ker mu je delovno razmerje v JA prenehalo v Republiki Hrvatski in ne v Sloveniji).
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 5. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS VDS sklep Pdp 680/2006Višje delovno in socialno sodišče · 26. 5. 2006
Inšpekcija za delo je zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kateremu je sodišče ugodilo. Verjetnost obstoja terjatve je izkazana, ker je bila tožnica v času, ko naj bi neupravičeno izostala z dela (kar je bil razlog za izredno odpoved), v bolniškem staležu. Ker bi učinkovanje izredne odpovedi pomenilo, da je tožnica ostala brez zaposlitve po svoji krivdi, se tožnica ne bi mogla zavarovati za primer brezposelnosti in tako ne bi bila več upravičena do stroškov zdravljenja; imela bi le pravico do nujnega zdravljenja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar pa bi zanjo pomenilo nastanek težko nadomestljive škode.
- VSRS Sodba U 1053/92Vrhovno sodišče RS · 31. 3. 1994
Neredno plačevanje prispevka za zaposlovanje ni razlog, da obrtnik, ki brez svoje krivde odjavi obrt, ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
- VSRS Sodba U 971/92Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 1993
Ugoditev, ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidna pravna podlaga na podlagi katere tožnik nima statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ker mu je delovno razmerje v JA prenehalo v Republiki Hrvatski in ne v Sloveniji).