88. člen URS

Tožnik se je ob podpisu sporazumov moral in mogel zavedati vloge Vlade RS v zakonodajnem postopku in dejstva, da je ureditev zahtevanih sprememb v zakonih odvisna predvsem od poslancev v Državnem zboru. Država ne more biti odškodninsko odgovorna za (ne)sprejem nekega predpisa. Državni zbor je namreč nosilec suverenosti, mandat pa mu na volitvah podelijo volivci. Če ti menijo, da naloge ni dobro opravil, bodo imeli na naslednjih volitvah priložnosti voliti druge predstavnike.

Če prosilec ne izkaže, da je bil staršem nasilno odvzet s strani okupatorja oz. njegovih sodelavcev iz nacionalnih, rasnih, političnih ali verskih razlogov, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka.

Ker samo jezikovna razlaga določila 45. člena Ustave ne daje določnega odgovora na to vprašanje, je sodišče v presoji upoštevalo tudi teleološko, sistematično in dinamično metodo razlage, ki so v povezavi z jezikovno razlago v tem primeru odločujoče in pretehtajo razlago, da je treba človekove pravice razlagati tako, da se lahko učinkovito uresničujejo in varujejo in je odločilo, ker je vložil tožbo zaradi varstva pravice do peticije v zadevi, v kateri je neposredno politično participiral oziroma ima zakonito možnost udeležbe v procesu pravno urejenega političnega diskurza v predstavniškem organu lokalne skupnosti, je tožbo sodišče zavrglo, ker tožniku z dejanjem tožene stranke očitno ni bilo poseženo v tožnikovo pravico do peticije.