75. člen URS

Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe temelji na stališču, da zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja delavec nima samostojnega sodnega varstva. Pritožbeno sodišče soglaša s to presojo

Ravnanje sveta delavcev, ko je razpisal volitve v svet delavcev in imenoval volilno komisijo v času, ko ni imel več mandata, predstavlja bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, kar skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Nasprotna udeleženka pa se utemeljeno pritožuje zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane sodbe, v kateri ji je sodišče prve stopnje naložilo, da mora v roku 90 dni ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev. Za ugoditev takšnemu zahtevku ni podlage v določilih ZSDU (niti v določilih 52. in 53. člena ZDSS-1).

Pritožbeno sodišče soglaša, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti. Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji prit

Obravnavni spor se nanaša na vprašanja notranjega oziroma internega delovanja znotraj fakultete, konkretno na vprašanja, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje drugega odstavka 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in visokošolski zavodi po načelih avtonomije. Predmet spora je tudi kadrovsko in upravljavsko vprašanje ter razmerje med pristojnostmi rektorja državne univerze in člani akademskega zbora ter senata članice državne univerze, kar pa so vse vprašanja avtonomnega oziroma samostojnega urejanja notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZViS. ZViS in tudi katerikoli drug zakon pa ne določajo oziroma ne predvidevajo zoper tovrstne odločitve dekana ali rektorja kakršnihkoli pravnih sredstev, niti da je zoper tovrstne odločitve mogoče sprožiti upravni spor. Izpodbijani sklep se torej nanaša izključno na področja avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze oziroma njene članice in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. V obravnavani zadevi ne gre niti za akt organa ali

Po stališču Ustavnega sodišča Upravno sodišče v upravnem sporu ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo navede tožnik v tožbi, zato mora sodišče, če tožnik smiselno navaja poseg oziroma kršitev kakšne druge pravice, ki jo v tožbi ne omenja, mora sodišče izpodbijani akt preizkusiti tudi z vidika te pravice, ki jo tožnik le smiselno navaja. Pravica voliti in biti izvoljen v svet zavoda, ne samo da ni politična pravica iz 43. člena Ustave, ampak tudi ni splošna pravica, saj imajo pravico voliti predstavnike zavoda le zaposleni, in ta pravica spada v okvir določila 75. člena Ustave. Pojmovna zveza „sestava, način imenovanja oziroma izvolitve“ iz 3. odstavka 29. člena ZZ ne more zajemati tudi možnosti, da ustanovitelj z aktom lokalne skupnosti določi način uresničevanja ali omejitve pravice do udeležbe zaposlenih pri upravljanju zavoda prek pasivne ali aktivne volilne pravice v svet zavoda, kajti določilo 1. odstavka 47. člena ZOFVI izrecno določa, da „delavci šole“ volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, akt o ustanovitvi šole pa lahko določi le „postopek izvolitve predstavnikov delavcev“, poleg tega že iz 87. člena Ustave izhaja, da pravice državljanov in drugih

Avtonomnost univerze je zaobsežena v njeni znanstveno-pedagoški komponenti in je omejena z določbami 3. odstavka 57. člena, 59. členom, 1., 2. in 3. odstavkom 49. člena, 44. in 75 členom Ustave RS in mora tudi na področju tako omejene avtonomnosti univerza ravnati v skladu z vsemi ustavnimi določbami. Senat fakultete oziroma senat univerze kot pristojni organ za izvolitev v naziv je torej pri odločanju o izvolitvi vezan na ustavna določila, zakonske norme in splošne akte, ki jih sprejema v okviru svoje avtonomije. Če kandidat za izvolitev v naziv izpolnjuje predpisane pogoje, ga senat v smislu odločanja po prostem preudarku lahko izvoli v zaprošen naziv. Sodišče ne sprejema razlogovanja tožene stranke o (ne)pomenu seštevka točk, ki pa tudi sicer sploh ni razvidno iz izpodbijanega sklepa, pač pa ga je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, zaradi česar ga ni mogoče upoštevati kot obrazložitev odločitve. Takšna utemeljitev pa je po presoji sodišča (vsaj) nejasna glede tega, ali je tožena stranka ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izvolitev, ker nima objave v mednarodno indeksiranih revijah, na kar je oprta prvostopna odločitev, ki pa jo je tožena stranka z izpodbijani

1. Sodelovanje predstavnikov delavcev v svetu zavoda pomeni obliko soodločanja oziroma sodelovanja delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih iz 75. člena Ustave RS. 2. Spor o volitvah predstavnikov delavcev v svetu zavoda je podoben sporu o volitvah članov sveta delavcev, saj gre v obeh primerih za spor o volitvah delavskih predstavnikov, oziroma istovrstni vidik uresničevanja ustavne pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju. Zato se spor o volitvah (in odpoklicu) predstavnikov delavcev v svetu zavoda uvršča med spore iz 59. člena ZDSS, v katerih revizija ni dovoljena.