151. člen URS
(imenovanje članov računskega sodišča)
Člane računskega sodišča imenuje državni zbor.
- UPRS Sodba I U 200/2018-8Upravno sodišče RS · 2018
Načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo in zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme namreč zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje; stremeti mora le za tem, da zakonsko normo dopolni tako, da bo dosežen njen cilj. Obseg, v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od položaja podzakonskega akta, s katerim se natančneje opredeljuje zakonska materija, v hierarhiji pravnih aktov ter od obsega zakonskega pooblastila. Tudi za podzakonske akte velja, da morajo biti objavljeni preden začnejo veljati (prvi odstavek 154. člena Ustave RS - načelo publicitete podzakonskih aktov). Za objavljene predpise pa velja, da imajo njihovi naslovniki pravico in dolžnost, da se z njimi seznanijo in se zato ne morejo uspešno sklicevati, da določe
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 10. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 200/2018-8Upravno sodišče RS · 2. 10. 2018
Načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo in zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme namreč zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje; stremeti mora le za tem, da zakonsko normo dopolni tako, da bo dosežen njen cilj. Obseg, v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od položaja podzakonskega akta, s katerim se natančneje opredeljuje zakonska materija, v hierarhiji pravnih aktov ter od obsega zakonskega pooblastila. Tudi za podzakonske akte velja, da morajo biti objavljeni preden začnejo veljati (prvi odstavek 154. člena Ustave RS - načelo publicitete podzakonskih aktov). Za objavljene predpise pa velja, da imajo njihovi naslovniki pravico in dolžnost, da se z njimi seznanijo in se zato ne morejo uspešno sklicevati, da določe