iuris
§ zakonZakon o denacionalizaciji · ZDen · velja od 7. 12. 1991

75. člen ZDen

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 2. 4. 2009Vse odločbe ↓
  • VSL sklep I Cp 4702/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2009

    Ureditev dedovanja po ZDen onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede kasneje najdenega premoženja.

  • VSM sklep I Cp 543/2004Višje sodišče v Mariboru · 2005

    Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Za presojo pravnega položaja denacionaliziranega premoženja z vidika prehoda tovrstnega premoženja na dediče, določen trenutek pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,tuja, to je hrvaška državljanka, gre v konkretnem primeru za zadevo z mednarodnim elementom. Določbo drugega odstavka 74. člena ZDen je razumeti tako, da se uporabijo določbe ZD, če ni dedovanje glede kakšnega vprašanja urejeno v ZDen. Torej je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo obstoj vzajemnosti po splošnih predpisih po ZD, pri čemer je načelo enakih pravic domačih in tujih državljanov uzakonjeno v določbah 6. člena ZD. Zadošča formalna vzajemnost, torej, da imajo ob enakem pogoju tudi slovenski državljani v državi, katere državljan je tujec, enake pravice kot njeni državljani.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 7. 2023

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 4. 2009
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSL sklep I Cp 4702/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 4. 2009

    Ureditev dedovanja po ZDen onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede kasneje najdenega premoženja.

  • VSM sklep I Cp 543/2004
    Višje sodišče v Mariboru · 2. 3. 2005

    Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Za presojo pravnega položaja denacionaliziranega premoženja z vidika prehoda tovrstnega premoženja na dediče, določen trenutek pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,tuja, to je hrvaška državljanka, gre v konkretnem primeru za zadevo z mednarodnim elementom. Določbo drugega odstavka 74. člena ZDen je razumeti tako, da se uporabijo določbe ZD, če ni dedovanje glede kakšnega vprašanja urejeno v ZDen. Torej je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo obstoj vzajemnosti po splošnih predpisih po ZD, pri čemer je načelo enakih pravic domačih in tujih državljanov uzakonjeno v določbah 6. člena ZD. Zadošča formalna vzajemnost, torej, da imajo ob enakem pogoju tudi slovenski državljani v državi, katere državljan je tujec, enake pravice kot njeni državljani.