26. člen ZDRS
Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije. Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:
1.če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;
2.če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države;
3.če je oseba pogosti storilec kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper javni red;
4.če oseba kljub pozivu pristojnega organa odkloni izpolnitev z ustavo in zakonom predpisane dolžnosti državljana Republike Slovenije. Šteje se, da ima oseba državljanstvo tuje države, če ima potno listino državljana tuje države ali če izvršuje vojaško dolžnost po predpisih te države ali če je zaposlena v državnem organu ali v oboroženih silah tuje države. Odločba o odvzemu državljanstva Republike Slovenije se lahko izjemoma izda brez udeležbe stranke v postopku. Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo Republike Slovenije, to preneha z dnem vročitve odločbe; če odločbe ni mogoče vročiti, ji državljanstvo Republike Slovenije preneha z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
- UPRS Sodba I U 360/2022Upravno sodišče RS · 2026
Tožnik ima državljanstvo Republike Slovenije in BIH in je specialni povratnik, saj je bil že pravnomočno obsojen za dve istovrstni kaznivi dejanji. Za odločitev v predmetni zadevi tako ni bistvena dodatna ugotovitev, da zoper tožnika teče še en kazenski postopek, ki ni pravnomočno končan. Toženka namreč svoje odločitve ni utemeljila (zgolj) na tej okoliščini, je pa pomemben indic za zaključek, da tožnik s svojim ravnanjem škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, s čimer so izpolnjeni pogoji za odvzem državljanstva po 3. točki prvega odstavka 26. člena ZDRS.
- VSRS Sklep I Up 69/2022Vrhovno sodišče RS · 2022
Ker vročitev ni bila pravilna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko za dan vročitve ni štelo dneva objave v Uradnem listu, temveč v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP šele dan, za katerega se je lahko na podlagi drugih okoliščin prepričalo, da je pritožnik vedel tako za obstoj odločbe kot za njeno vsebino. Na ta dan tudi ni bilo več razlogov, da ne bi bilo mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena, saj je bila pritožniku s tem, ko se je seznanil z obstojem odločbe in z njeno vsebino, zagotovljena pravica do pravnega sredstva oziroma je bila pomota pri vročanju sanirana v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP.
- UPRS sodba I U 533/2015Upravno sodišče RS · 2016
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in uporabo prostega preudarka tudi ustrezno obrazložila. Namen prostega preudarka je po tretjem odstavku 12. člena ZDRS opredeljen s pojmom nacionalnega interesa. Tožena stranka je zelo obsežno in podrobno pojasnila, zakaj meni, da ni v nacionalnem interesu, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 6. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 360/2022Upravno sodišče RS · 10. 6. 2026
Tožnik ima državljanstvo Republike Slovenije in BIH in je specialni povratnik, saj je bil že pravnomočno obsojen za dve istovrstni kaznivi dejanji. Za odločitev v predmetni zadevi tako ni bistvena dodatna ugotovitev, da zoper tožnika teče še en kazenski postopek, ki ni pravnomočno končan. Toženka namreč svoje odločitve ni utemeljila (zgolj) na tej okoliščini, je pa pomemben indic za zaključek, da tožnik s svojim ravnanjem škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, s čimer so izpolnjeni pogoji za odvzem državljanstva po 3. točki prvega odstavka 26. člena ZDRS.
- VSRS Sklep I Up 69/2022Vrhovno sodišče RS · 5. 10. 2022
Ker vročitev ni bila pravilna, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko za dan vročitve ni štelo dneva objave v Uradnem listu, temveč v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP šele dan, za katerega se je lahko na podlagi drugih okoliščin prepričalo, da je pritožnik vedel tako za obstoj odločbe kot za njeno vsebino. Na ta dan tudi ni bilo več razlogov, da ne bi bilo mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena, saj je bila pritožniku s tem, ko se je seznanil z obstojem odločbe in z njeno vsebino, zagotovljena pravica do pravnega sredstva oziroma je bila pomota pri vročanju sanirana v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZUP.
- UPRS sodba I U 533/2015Upravno sodišče RS · 15. 6. 2016
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in uporabo prostega preudarka tudi ustrezno obrazložila. Namen prostega preudarka je po tretjem odstavku 12. člena ZDRS opredeljen s pojmom nacionalnega interesa. Tožena stranka je zelo obsežno in podrobno pojasnila, zakaj meni, da ni v nacionalnem interesu, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.
- UPRS sodba I U 1386/2013Upravno sodišče RS · 5. 11. 2014
V tožnikovem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za ugoditev prošnji za izdajo posebne odločbe tujcu, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in je dovoljenje za stalno prebivanje pridobil po ZTuj, ker je bil tožnik na dan 25. 6. 1991 državljan RS, ne pa tujec, česar tožnik v tožbi niti ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače.
- VSRS Sodba U 792/92Vrhovno sodišče RS · 21. 10. 1993besedilo 1991–1994
Državljanstvo se lahko odvzame, če je poleg pogojev določenih v 1. odstavku 26. člena izpolnjen eden izmed pogojev določenih v 2. odstavku istega člena.