60. člen ZDDO
Osnova za obračun plače je znesek, ki je kot izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. Koeficienti za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest so določeni v razponu; najvišji koeficient je 6. Delovne izkušnje se vrednotijo tako, da se plača delavca v mesečnem znesku poveča za 0,5 % za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20 %. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako začeto leto delovne dobe. Obseg sredstev, ki se namenijo za vrednotenje delovne uspešnosti, določi vlada.
- VDSS VDS sodba Pdp 950/2002Višje delovno in socialno sodišče · 2004
Tožena stranka s pravilnikom ni mogla določiti drugačne osnove za obračun dodatka za delovno dobo, kot jo določa zakon oziroma kolektivna pogodba. Določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju z zakonom, so neveljavne in jih sodišče ni dolžno upoštevati, tudi če niso bile v presoji pred Ustavnim sodiščem RS. Napačno je stališče, da mora sodišče pravilnik upoštevati, ker ga ustavno sodišče ni razveljavilo oziroma odpravilo.
- VDSS VDS sodba Pdp 569/2000Višje delovno in socialno sodišče · 2001
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
- VDSS VDS Sodba Pdp 1734/97Višje delovno in socialno sodišče · 2000
Delavcem v državni upravi se pri obračunu dodatka za delovno dobo upošteva obdobje efektivnega dela in ne tudi beneficirana delovna doba.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 6. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS VDS sodba Pdp 950/2002Višje delovno in socialno sodišče · 3. 6. 2004
Tožena stranka s pravilnikom ni mogla določiti drugačne osnove za obračun dodatka za delovno dobo, kot jo določa zakon oziroma kolektivna pogodba. Določbe splošnih aktov, ki so v nasprotju z zakonom, so neveljavne in jih sodišče ni dolžno upoštevati, tudi če niso bile v presoji pred Ustavnim sodiščem RS. Napačno je stališče, da mora sodišče pravilnik upoštevati, ker ga ustavno sodišče ni razveljavilo oziroma odpravilo.
- VDSS VDS sodba Pdp 569/2000Višje delovno in socialno sodišče · 7. 6. 2001
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
- VDSS VDS Sodba Pdp 1734/97Višje delovno in socialno sodišče · 2. 7. 2000
Delavcem v državni upravi se pri obračunu dodatka za delovno dobo upošteva obdobje efektivnega dela in ne tudi beneficirana delovna doba.
- VSRS Sodba VIII Ips 159/99Vrhovno sodišče RS · 21. 12. 1999
Do razlike v plačah, ki so sporne, je, kot je to razvidno iz navedb v tožbi, prišlo zaradi sklepa vlade (21.5.1992), ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom preko z zakonom določenega odstotka. Izplačilo razlike v plačah so v tožbi zahtevali tožniki, saj jim je bila plača podrobno določena z zakonom. Do takega izplačila so bili tožniki upravičeni, saj vlada ni imela pravne podlage za drugačen izračun osnov, kot jih je določal zakon. Zato je sodišče prve stopnje, ko je iz dejstev v tožbi, ugotovilo utemeljenost zahtevka, lahko izdalo sodbo zaradi izostanka.
- VDSS VDS sklep Pdp 410/99Višje delovno in socialno sodišče · 25. 3. 1999
Izvršni svet Skupščine RS (udeleženec) ni kršil svoje obveznosti za zagotovitev sredstev, namenjenih za vrednotenje delovne uspešnosti, saj je s svojim sklepom z dne 11.10.1990 zagotovil delavcem Ministrstva A. dodatek v višini 15 % zaradi izjemnih pogojev dela, dne 10.1.1991 pa je ta dodatek prekvalificiral tako, da se je nanašal na delovno uspešnost ter je ves sporni čas tudi izplačeval dodatek za delovno uspešnost in ne dodatek za izjemne pogoje dela.
- VDSS VDS sodba Pdp 1383/97Višje delovno in socialno sodišče · 2. 10. 1997
Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od dejanske (efektivne) delovne dobe in ne od delovne dobe, ki se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje s povečanjem. Določba pravilnika, ki ga je izdal minister za delavce ministrstva, ki upošteva tudi beneficirano delovno dobo pri izračunu dodatka za delovno dobo, ni skladna s predpisi (ZDDO, KPND).