980. člen ZOR

Domneva se, da ima hipotekarni dolžnik, čigar nepremičnina je zastavljena, pravni interes opraviti izpolnitev namesto dolžnika iz posojilne pogodbe. Na izpolnitelja preidejo vse upnikove pravice, pri čemer od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Dolžnik lahko ugovarja in dokazuje, da je izpolnitelj plačal preveč.

Pri zastavi stvari, danih ob sklenitvi kreditne, gospodarske pogodbe, uporaba določila 981. člena ZOR ne izključuje dejstvo, da je zastavnik fizična oseba. Zato se upniku pri realizaciji zastave ni treba obračati predhodno na sodišče.

Res je kot zatrjuje pritožnik, da ima zastavni upnik na podlagi določila 980. člena ZOR, zgolj pravico poplačati se iz zastavljene stvari, ne pa tudi dolžnost. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre prezreti še nadaljnjih določil ZOR-a, ki tožeči stranki kot zastavnemu upniku nalagajo tudi dolžnosti, ki jih mora zastavni upnik spoštovati v kolikor želi doseči poplačilo zavarovane terjatve. Tako mora zastavni upnik hraniti stvar kot dober gospodar oziroma kot dober gospodarstvenik in jo tudi vrniti takoj, ko mu je dolg poravnan (975. člen).

Dolžnik navaja, da sta upnik ter družba D... d.d. izvedli verižno kompenzacijo, v katero je bila deloma vključena tudi upnikova terjatev do dolžnika, kar dolžnik dokazuje z listinami B2-B5, zato je njegov ugovor glede tega dela terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zastavni upnik se lahko poplača iz zastavljene stvari, če zastavni dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve (prim. 1. odst. 980. in 1. odst. 981. čl. ZOR). To pomeni, da ima upnik pravico, da se poplača iz zastavljenih umetnin, ni pa to njegova dolžnost, temveč lahko kljub danemu zavarovanju zahteva plačilo od dolžnika, zato dolžnikov ugovor glede tega dela terjatve ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Družbenik s 50% poslovnim deležem v skladu s 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik nadaljnih 50% poslovnega deleža, zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi družbenik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo. Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.