95. člen ZOR

Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da bo tožena stranka sklepala posel z izvajalcem v svojem imenu. Dogovor med pravdnima strankama torej ni predvideval izdaje pooblastila za zastopanje, marveč le pooblastilo, da tožena stranka opravi pravni posel (sklene z izvajalcem pogodbo o delu) kot indirekten zastopnik v svojem imenu in na račun tožeče stranke. Dogovor med pravdnima strankama je zato treba pravno kvalificirati kot pooblastitveno pogodbo, ki se presoja po pravilih pogodbe o naročilu.

Invalidnina se ne upošteva pri določitvi rente, saj je namen invalidnine omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode. Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju, in na podlagi vseh okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.

Tudi če je obsojenka zastopala gospodarsko družbo na podlagi splošnega pooblastila, ki ga je pravno učinkovito podelil korporacijski zastopnik družbe, je izrabila svoj položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Gre za pogodbo, pri kateri je dogodek, od katerega je odvisna zaveza strank, negotov. Od tega, katera trditev se bo izkazala za resnično, je odvisno, katera od strank bo zavezana k izpolnitvi. To pa je značilnost stave. Ker paragraf 1271 ODZ določa, da je stava neiztožljiva, je odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi zahtevka pravilna.

V obravnavanem primeru je bila dana naknadna odobritev sporne kreditne pogodbe; 1. odst. 88. čl. ZOR določa, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Družba M. d.o.o. je dne 11.2.1993 na drugotoženo stranko naslovila pismo z zahvalo za odobritev, kot je sama navedla, kar znatnih sredstev. Na tem pisanju je kot direktor naveden drugi tožnik, ki je to vlogo podpisal. Najmanj to dejanje pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da je drugotožnik kot zakoniti zastopnik družbe M. d.o.o. odobril sklenitev sporne pogodbe.

Proti tožencu je prodajalec avtomobila nastopal kot pooblaščenec tožeče stranke. Razmerje med tožnikom in prodajalcem toženca ne zadeva. Dajatvena sodba ne more nadomestiti listine.

Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.