945. člen ZOR
Posledice neplačane premije in zmanjšanje zavarovalne vsote
(1)Če sklenitelj življenjskega zavarovanja ob zapadlosti ne plača kakšne premije, zavarovalnica nima pravice sodno zahtevati njenega plačila.
(2)Če sklenitelj zavarovanja na zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, ne plača zapadle premije v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, pa tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica le tedaj, če so ji bile dotlej plačane vsaj tri letne premije, izjaviti sklenitelju zavarovanja, da zmanjšuje zavarovalno vsoto na odkupno vrednost zavarovanja; sicer pa da pogodbo razdira.
(3)Če je zavarovalni primer nastal, preden je bila pogodba razdrta ali zavarovalna vsota zmanjšana, se šteje, da je zavarovalna vsota zmanjšana oziroma pogodba razdrta, pač glede na to, ali so bile premije plačane vsaj za tri leta ali ne.
- VSL sodba I Cp 1863/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Zahtevi po pisnosti je mogoče zadostiti tudi na način, da pogodbeni stranki izmenjata pismi.
- VSRS Sodba II Ips 795/2006Vrhovno sodišče RS · 2009
Pogodbeni stranki sta s pogodbo o nezgodnem zavarovanju časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode. Ker splošni pogoji kot skrajno časovno točko za presojo invalidnosti določajo rok treh let po nezgodi, zavarovanec pa je oba izpaha v letu 2003 utrpel po tem roku, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
- VSL sodba I Cpg 1571/99Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru do vprašanja, ali je zavarovalna pogodba prenehala med zavarovalnim obdobjem, oprlo na določbe 913. člena ZOR, ki ureja posledice, če premija ni plačana. Navedeno določilo (kot splošna določba v poglavju ZOR o zavarovanju) dejansko ureja tudi posledice, če premija ni plačana v sklenjenem osebnem (nezgodnem) zavarovanju, kajti določbe 945. čl. ZOR o posledicah neplačane premije pri osebnem zavarovanju se izrecno nanašajo le na primer sklenjenega življenjskega zavarovanja. Določbe 913. člena ZOR pa je prvostopno sodišče, kot pravilno opozarja pritožnica, napačno uporabilo. Že sklicevanje prvostopnega sodišča na 4. odst. cit. člena, po katerem preneha zavarovalna pogodba ex lege, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti, je materialnopravno zgrešeno, saj se ta določba nanaša na permanentna (daljša od enega leta) sklenjena zavarovalna razmerja. Le v takšnem primeru je namreč nesmiselno podaljševati zavarovalno razmerje, če pa premija ni plačana niti za prvo leto.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 7. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cp 1863/2009Višje sodišče v Ljubljani · 22. 7. 2009
Zahtevi po pisnosti je mogoče zadostiti tudi na način, da pogodbeni stranki izmenjata pismi.
- VSRS Sodba II Ips 795/2006Vrhovno sodišče RS · 17. 4. 2009
Pogodbeni stranki sta s pogodbo o nezgodnem zavarovanju časovno omejili rok, v katerem upravičenec še lahko uveljavlja izgubo splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode. Ker splošni pogoji kot skrajno časovno točko za presojo invalidnosti določajo rok treh let po nezgodi, zavarovanec pa je oba izpaha v letu 2003 utrpel po tem roku, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
- VSL sodba I Cpg 1571/99Višje sodišče v Ljubljani · 11. 9. 2001
Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru do vprašanja, ali je zavarovalna pogodba prenehala med zavarovalnim obdobjem, oprlo na določbe 913. člena ZOR, ki ureja posledice, če premija ni plačana. Navedeno določilo (kot splošna določba v poglavju ZOR o zavarovanju) dejansko ureja tudi posledice, če premija ni plačana v sklenjenem osebnem (nezgodnem) zavarovanju, kajti določbe 945. čl. ZOR o posledicah neplačane premije pri osebnem zavarovanju se izrecno nanašajo le na primer sklenjenega življenjskega zavarovanja. Določbe 913. člena ZOR pa je prvostopno sodišče, kot pravilno opozarja pritožnica, napačno uporabilo. Že sklicevanje prvostopnega sodišča na 4. odst. cit. člena, po katerem preneha zavarovalna pogodba ex lege, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti, je materialnopravno zgrešeno, saj se ta določba nanaša na permanentna (daljša od enega leta) sklenjena zavarovalna razmerja. Le v takšnem primeru je namreč nesmiselno podaljševati zavarovalno razmerje, če pa premija ni plačana niti za prvo leto.
- VSRS Sodba II Ips 1/2001Vrhovno sodišče RS · 22. 8. 2001
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
- VSRS Sodba III Ips 55/99Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2000
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.