913. člen ZOR

Ker je na zavarovalni polici določen pričetek zavarovalnega kritja in plačilo po izdaji fakture, gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Kljub temu, da je tožena stranka v pogojih zapisala, da se šteje, da je zavarovanje sklenjeno s plačilom premije ob sklenitvi in se tedaj rok po računu šteje za dan sklenitve, to v konkretnem primeru ne more veljati. Ko gre za razliko med polico in pogoji, velja to, kar je napisano na polici. Kasnejši postopek zavarovalnice pa je tudi z opominjevalnim postopkom omogočil tožeči stranki, da plača premijo.

Sankcija za neplačilo zavarovalne premije po OZ pa ni več (avtomatično, ex lege) prenehanje zavarovalne pogodbe, temveč le prenehanje zavarovalničine obveznosti, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. Zavarovalna pogodba še vedno velja in se (lahko) s poznejšim plačilom zapadle premije (skupaj z zamudnimi obrestmi) zavarovalno kritje ponovno vzpostavi, lahko pa zavarovalnica v primeru neplačila premije od zavarovalne pogodbe odstopi.

Ker tedaj, ko je prišlo do nesreče pri delu, toženka zaradi neplačila obrokov zavarovalne premije pri zavarovalnici ni imela več zavarovane civilne odgovornosti, zavarovalnica ni dolžna plačati odškodnine. Toženka je kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. V praksi ni skrbela za varno delo delavcev, saj v rovu globine 2,6 m in širine 1,2 m ni pravilno namestila razpiralnih elementov, poleg tega je pa delavcem naložila delo v bližini delujočega bagra. V takih delovnih okoliščinah je bil tožnik močno ogrožen. Res je sicer, da je tudi tožnik kršil pravila varnega dela, saj je bil zelo močno vinjen, toda toženka mu dela ni preprečila in ga je pustila delati brez čelade. Ker je bila tudi možnost tožnika, da bi odklonil delo, majhna, saj je naproti delodajalca v podrejenem položaju, je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo njegov soprispevek k nastanku škodo na 15 %.

Zahtevi po pisnosti je mogoče zadostiti tudi na način, da pogodbeni stranki izmenjata pismi.

Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovalna pogodba nehala veljati po samem zakonu v letu dni od zapadlosti (prve) neplačane premije. Toženka za ta čas tožnici še dolguje plačilo po pogodbi.

Sankcija za opustitev sodelovalne dolžnosti zavarovalnice bi bila v tem, da bi bila kljub temu, da je že potekel rok za plačilo premije, dolžna izplačati zavarovalnino v primeru nastanka zavarovalnega primera. Ne glede na obvestilo pa obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino velja le do izteka enega leta od zapadlosti premije. Po izteku tega roka zavarovalna pogodba neha veljati v vsakem primeru po samem zakonu.

V primeru obročnega plačila premije se je treba opreti na 2. odstavek 913. člena ZOR, ki ureja primer, ko je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, in določa, da v tem primeru začne teči jamstvo zavarovalnice na dan, ki je v pogodbi določen kot dan zavarovanja. V polici je jasno navedeno, da začne zavarovanje teči 30.3.1998, vendar ob upoštevanju navedene klavzule le, če je do tega dne plačan prvi obrok premije. V nasprotnem primeru jamstvo zavarovalnice začne šele po plačilu prvega obroka premije. Obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino, tako ni nastala, saj je škodni primer nastal pred plačilom premije (prvega obroka).

Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da po izteku prvega leta zavarovanja toženka pogodbe sploh ni mogla odpovedati in je zato utemeljeno zavrnilo ugovore toženke. Spor je le v tem, ali neplačilo premije že za drugo leto sklenjenega dolgoročnega zdravstvenega zavarovanja in obvestilo zavarovalnice o tem, da je pogodba razdrta, dejansko že tudi pomeni prenehanje pogodbe, kot to napačno meni tožena stranka.

V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.

Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.

Dopis zavarovalnice, v katerem je le ta zavarovancu ponovno posredovala račun za plačilo premije je s pojasnilom, zakaj je bil račun utemeljeno izdan, ne predstavlja obvstila o zapadlosti v smislu 3. odst. 913. člena ZOR.

Prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo zgolj dejstvo, da so bile zavarovalne pogodbe sklenjene za navedeno obdobje desetih let in da tožena stranka zavarovalnih premij za leta 1995, 1996 in 1997 ni plačala. Pri tem ni upoštevalo določila 4. odstavka 913. člena ZOR, po katerem neha zavarovalna pogodba veljati že po samem zakonu, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. Kdaj so torej zapadle zavarovalne premije za leto 1995, iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Od tega odločilnega dejstva pa je odvisno, kdaj je odpadla podlaga za zaračunavanje zavarovalnih premij zaradi prenehanja zavarovalnih pogodb po samem zakonu.

Priporočena poštna pošiljka tožene stranke se je nahajala v poštnem predalčniku tožnika in je bila s tem v njegovem kontrolnem območju. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila priporočena pošiljka tožniku vročena.

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).

Sodišče prve stopnje se je v obravnavanem primeru do vprašanja, ali je zavarovalna pogodba prenehala med zavarovalnim obdobjem, oprlo na določbe 913. člena ZOR, ki ureja posledice, če premija ni plačana. Navedeno določilo (kot splošna določba v poglavju ZOR o zavarovanju) dejansko ureja tudi posledice, če premija ni plačana v sklenjenem osebnem (nezgodnem) zavarovanju, kajti določbe 945. čl. ZOR o posledicah neplačane premije pri osebnem zavarovanju se izrecno nanašajo le na primer sklenjenega življenjskega zavarovanja. Določbe 913. člena ZOR pa je prvostopno sodišče, kot pravilno opozarja pritožnica, napačno uporabilo. Že sklicevanje prvostopnega sodišča na 4. odst. cit. člena, po katerem preneha zavarovalna pogodba ex lege, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti, je materialnopravno zgrešeno, saj se ta določba nanaša na permanentna (daljša od enega leta) sklenjena zavarovalna razmerja. Le v takšnem primeru je namreč nesmiselno podaljševati zavarovalno razmerje, če pa premija ni plačana niti za prvo leto.

Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

Zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele naslednji dan, ko zavarovanec plača prvo premijo, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Če pa je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Zavarovalnica lahko dolžnika pisno obvesti o zapadlosti premije, kar ima za posledico po samem zakonu, da zavarovalna pogodba v 30 dneh po prejemu tega obvestila preneha, če zavarovanec zapadle obveznosti ne poravna. Če pa zavarovalnica v praksi dolžniku ne pošlje priporočenega obvestila o zapadlosti premije, se jamstvo zavarovalnice nadaljuje kljub neplačani premiji, vendar pa zavarovalna pogodba po samem zakonu preneha, če premija ni plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti.

S tem, da sta izdali sodbi proti podružnici, ki ni pravna oseba, sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP (1977). Ugovor zavarovalnice proti oškodovancu, ki uveljavlja plačilo odškodnine iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da zavarovanec, ki je sklenil zavarovalno pogodbo, ni plačal premije, ne more biti uspešen.