826. člen ZOR

Pravdna sposobnost stranke je odločilno dejstvo, ki ga sodišče ni preverilo. Ker ni ni ugotavljalo, kdo so dediči po umrli stranki, je podana kršitev po 11. in 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Za naknadno odobritev posla zastopanega, ki je bil sklenjen brez njegovega pooblastila, ni potrebna posebna oblika, zato zadošča tudi odobritev s konkludentim ravnanjem.

Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.

Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o posredovanju, pri čemer gre za vnaprej sestavljeno pogodbo na formularju s splošnimi pogoji, ki jih je določil prvi pogodbenik, torej tožeča stranka.

Posrednik, ki je kršil posredniško pogodbo in v zvezi z njo dogovorjene obveznosti, izgubi pravico do posredniškega plačila.

Pravilno je izhodišče, da je treba pri razlagi pogodbe najprej izhajati iz narave same pogodbe, to je njene kavze. Pravilna je argumentacija v obeh sodbah, da je bistvo pogodbe o posredovanju določeno v 816. členu ZOR, po katerem lahko naročitelj prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. Ta določba opredeli pravno podlago posredniške pogodbe. Določbe v pogodbi, ki posegajo vanjo (še posebej, če gre za adhezijsko pogodbo), pa zahtevajo strogo razlago.

Dogovor, po katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni izključen, predvsem pa ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.

Dogovor, po katerem pogodbo o posredovanju dopolnjuje pogodba o zastopanju, ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo, in je torej dopusten.

V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.

Zbiranje kupcev zgolj na območju, ki ni bilo dogovorjeno s pogodbo o posredovanju, je bilo v nasprotju z naročiteljevimi interesi, ki je sankcionirano s pravnim pravilom člena 826 ZOR. Ni bilo namreč izraženo v pismeni obliki s spremembo prvotne pogodbe. Tudi če bi tožnikovo delovanje izven dogovorjenega območja šteli kot poslovodstvo brez naročila, sklenitev prodajnih pogodb s kupci ni mogoče šteti kot odobritev prevzemnika - tožene stranke, ker bi se taka odobritev morala izjasniti vsaj s plačilom provizije, ki pa jo tožena stranka vseskozi odklanja.

Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka. Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno. Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".

Posrednik ni odgovoren za škodo, če je posredoval za podjetje, za katero ni vedel in ni mogel vedeti, da ne bo moglo izpolniti obveznosti. Ker s pogodbo o posredovanju ni bilo dogovorjeno plačilo za primer realizacije pogodbe, je posrednik upravičen do provizije že tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, za katero je posredoval. Ker ni bilo izkazano, da bi posrednik delal v nasprotju s pogodbo oz. interesi svojega naročitelja za drugo stranko, ni izgubil pravice do posredniškega plačila.