825. člen ZOR

Če se prodajalec in kupec strinjata, da njune interese zastopa isti posrednik, ima ta pravico do plačila v skladu z dogovorom. Posrednik je upravičen zahtevati plačilo dogovorjene provizije od obeh strank (v celoti) samo, kadar oba naročitelja vesta za dvojni provizijski dogovor.

Trditvena podlaga obrambe v obravnavanem primeru ni dajala osnove, ki bi sodišču omogočala in nalagala presojo o vprašanju, da tožena stranka morda za dvojno posredovanje niti ni vedela. Vsaj ob vložitvi ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ji ta okoliščina ni mogla biti neznana.

Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.

Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o posredovanju, pri čemer gre za vnaprej sestavljeno pogodbo na formularju s splošnimi pogoji, ki jih je določil prvi pogodbenik, torej tožeča stranka.

Kolikor ni drugače dogovorjeno sme posrednik, ki je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank, zahtevati od vsake stranke samo polovico posredniškega plačila.

Posrednik ima po posredniški pogodbi, ki je lahko ustna, pravico do provizije, tudi če sta stranki prodajne pogodbe kasneje od nje odstopili. Posrednik ima pravico do plačila posredniške provizije od obeh strank, če je bilo tako določeno v posredniških pogodbah.

Pravilno je izhodišče, da je treba pri razlagi pogodbe najprej izhajati iz narave same pogodbe, to je njene kavze. Pravilna je argumentacija v obeh sodbah, da je bistvo pogodbe o posredovanju določeno v 816. členu ZOR, po katerem lahko naročitelj prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. Ta določba opredeli pravno podlago posredniške pogodbe. Določbe v pogodbi, ki posegajo vanjo (še posebej, če gre za adhezijsko pogodbo), pa zahtevajo strogo razlago.

Dogovor, po katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni izključen, predvsem pa ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.

Dogovor, po katerem pogodbo o posredovanju dopolnjuje pogodba o zastopanju, ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo, in je torej dopusten.

V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.

Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).

Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka. Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno. Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".