817. člen ZOR

Posrednikov zahtevek za plačilo dvojne provizije zaradi naročnikove kršitve posredniške pogodbe je neutemeljen. Predložitev cenitve izvedenca gradbene stroke v posredniški pogodbi ni bila dogovorjena. Nepredložitev dokaza o lastništvu prodajane nepremičnine pa ni imela nikakršne vloge, saj je bil, da stranki nista sklenili prodajne pogodbe, dejstvo, da se stranki nista sporazumeli za ceno.

Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.

V 2. odstavku 7. člena Pogodbe o posredovanju sta se tožeča stranka kot posrednik in tožena stranka kot naročnik dogovorili, da se v primeru, če v teku realizacije prodaje oziroma nakupa naročnik s pisno izjavo odstopi od pogodbe, naročnik zaveže posredniku povrniti vse nastale stroške in dvojno provizijo. Tožeča stranka, temelječa svoj tožbeni zahtevek na 2. odstavku 7. člena pogodbe tako ni niti zatrjevala, še manj dokazala vseh pravno relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala uveljavljani tožbeni zahtevek. Ker njen tožbeni zahtevek ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi (kot rečeno ni niti zatrjevala, da je tožena stranka s pisno izjavo odstopila od pogodbe in preklicala naročilo, kar je bilo pogoj za uveljavljeno sankcijo plačila dvojne provizije), je njena tožba nesklepčna.

Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o posredovanju, pri čemer gre za vnaprej sestavljeno pogodbo na formularju s splošnimi pogoji, ki jih je določil prvi pogodbenik, torej tožeča stranka.

Pravilno je izhodišče, da je treba pri razlagi pogodbe najprej izhajati iz narave same pogodbe, to je njene kavze. Pravilna je argumentacija v obeh sodbah, da je bistvo pogodbe o posredovanju določeno v 816. členu ZOR, po katerem lahko naročitelj prekliče naročilo za posredovanje kadarkoli hoče, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem. Ta določba opredeli pravno podlago posredniške pogodbe. Določbe v pogodbi, ki posegajo vanjo (še posebej, če gre za adhezijsko pogodbo), pa zahtevajo strogo razlago.

Dogovor, po katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni izključen, predvsem pa ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.

Dogovor, po katerem pogodbo o posredovanju dopolnjuje pogodba o zastopanju, ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo, in je torej dopusten.

Naročitelj je posredniku odškodninsko odgovoren za škodo, ki mu je nastala, če je v postopku pogajanj in sklepanja prodajne pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik, ravnal nepošteno.

V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.

Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka. Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno. Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".