730. člen ZOR
Pojem
(1)S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da sprejme in shrani določeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo položnika ali drugega upravičenca izroči, položnik pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.
(2)Položnik mora ob predaji blaga dati vsa potrebna obvestila o njem in izjaviti, kolikšna je njegova vrednost.
- VSL sodba II Cpg 197/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave. Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
- VSK sodba I Cpg 221/2005Višje sodišče v Kopru · 2006
Res je, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi dopisa izrecno ne ocenjuje, vendar je iz poteka postopka razvidno, da ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je šlo za prepozen dokaz v smislu 286.čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer na naroku za glavno obravnavo ta dopis vpogledalo in v zvezi z njim tudi zaslišalo pričo, vendar pa te vloge očitno v skladu z 286.čl. ZPP ni upoštevalo in je zato tudi utemeljeno ne ocenjuje v sodbi.
- VSL sklep I Cpg 50/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so zmotni. Prvostopno sodišče je zmotno materialnopravno odločilo, ko je dokazno breme glede obsega uporabe spornega prostora prevalilo na tožečo stranko, zmotno pa je tudi zaključilo, da je predlagani dokaz z zaslišanjem priče neprimeren za dokazovanje zgoraj navedenih spornih dejstev.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 11. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cpg 197/2010Višje sodišče v Ljubljani · 24. 11. 2010
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave. Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
- VSK sodba I Cpg 221/2005Višje sodišče v Kopru · 2. 6. 2006
Res je, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi dopisa izrecno ne ocenjuje, vendar je iz poteka postopka razvidno, da ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker je šlo za prepozen dokaz v smislu 286.čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer na naroku za glavno obravnavo ta dopis vpogledalo in v zvezi z njim tudi zaslišalo pričo, vendar pa te vloge očitno v skladu z 286.čl. ZPP ni upoštevalo in je zato tudi utemeljeno ne ocenjuje v sodbi.
- VSL sklep I Cpg 50/2004Višje sodišče v Ljubljani · 11. 8. 2005
Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so zmotni. Prvostopno sodišče je zmotno materialnopravno odločilo, ko je dokazno breme glede obsega uporabe spornega prostora prevalilo na tožečo stranko, zmotno pa je tudi zaključilo, da je predlagani dokaz z zaslišanjem priče neprimeren za dokazovanje zgoraj navedenih spornih dejstev.
- VSL sklep I Cpg 236/2001Višje sodišče v Ljubljani · 20. 6. 2002
Razmejitev med najemno (rabokupno) in skladiščno oz. shranjevalno pogodbo je v podlagi (kavzi). Pri najemni pogodbi je kavza uporaba in/ali uživanje stvari, torej določeno razpolaganje, oblast z oziroma nad v najem vzeto stvarjo. Pri skladiščni pogodbi pa je kavza varstvo in ohranitev stvari, ki je dana v hrambo, medtem ko glede samega skladiščnega prostora položnik nima ne interesa in tudi ne pravice z njim razpolagati.