648. člen ZOR
Pojem
(1)S prevozno pogodbo se prevoznik zavezuje, da bo prepeljal na določen kraj neko osebo ali neko stvar, potnik oziroma pošiljatelj pa, da mu bo za to dal določeno plačilo.
(2)Za prevoznika se šteje po tem zakonu tako tisti, ki se ukvarja s prevozom kot s svojim rednim poslovanjem, kot tudi vsak drug, ki se s pogodbo zaveže , da bo za plačilo opravil prevoz.
- VSL sodba in sklep I Cpg 870/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2010
V času vložitve tožbe je bila prvotožena stranka redno vpisana v sodni register. Drugače pa je bilo v času izdaje izpodbijane sodbe. Izpodbijana sodba je bila izdana zoper osebo, ki je bila v času izdaje sodbe neobstoječa in tako ni imela sposobnosti biti stranka. Taka sodba ima le zunanji videz sodbe. Vzrok za zamudo pri opravi del drugotožene stranke izvira torej iz sfere tožeče stranke, saj je do časovnega zamika pri izvedbi del toženih strank prišlo zaradi naknadnih sprememb projektne naloge, ki jih je zahtevala tožeča stranka. Na podlagi navedenega velja, da drugotožena stranka za nastalo zamudo ne odgovarja. Da bi lahko dogovorjeni rok šteli za bistveno sestavino pogodbe, bi bilo potrebno zatrjevati in dokazati, da je bil čas izpolnitve v pogodbi natančno določen, ob tem pa tudi izražena volja, da gre za bistven element obveznosti. Takšna volja pa je lahko izražena na različne načine. V praksi, predvsem med gospodarskimi subjekti, so se uveljavili nekateri posebni izrazi, ki omogočajo sklepanje, da ima čas poseben pomen. Takšen izraz je uporaba besedice „točno“ ali „fiksno“ ob času izpolnitve ali uporaba besednih zvez, kot so: „najkasneje do določenega datuma“
- VSL sodba I Cpg 1201/99Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
- VSM sklep Cpg 163/96Višje sodišče v Mariboru · 1997
Pri mednarodnem cestnem prevozu blaga se primarno uporablja Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR), ki pa nima izrecnih določil o plačniku prevoza. Tako 648. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot 34. člen še sedaj veljavnega Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur.l. SFRJ št. 2/74) pa kot zavezanca za plačilo po pogodbi o prevozu blaga določata pošiljatelja in ne naročnika (cit. zakon oba v 5. členu še posebej definira). Pošiljatelj lahko, če v prevozni pogodbi plačnik ni določen, plačilo prevoza prenese na prevzemnika, in sicer tako, da v vozni list o plačniku ne napiše ničesar, saj se potem domneva, da bo prevoznino plačal prevzemnik (670. člen ZOR in 13. člen CMR).
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 870/2009Višje sodišče v Ljubljani · 13. 4. 2010
V času vložitve tožbe je bila prvotožena stranka redno vpisana v sodni register. Drugače pa je bilo v času izdaje izpodbijane sodbe. Izpodbijana sodba je bila izdana zoper osebo, ki je bila v času izdaje sodbe neobstoječa in tako ni imela sposobnosti biti stranka. Taka sodba ima le zunanji videz sodbe. Vzrok za zamudo pri opravi del drugotožene stranke izvira torej iz sfere tožeče stranke, saj je do časovnega zamika pri izvedbi del toženih strank prišlo zaradi naknadnih sprememb projektne naloge, ki jih je zahtevala tožeča stranka. Na podlagi navedenega velja, da drugotožena stranka za nastalo zamudo ne odgovarja. Da bi lahko dogovorjeni rok šteli za bistveno sestavino pogodbe, bi bilo potrebno zatrjevati in dokazati, da je bil čas izpolnitve v pogodbi natančno določen, ob tem pa tudi izražena volja, da gre za bistven element obveznosti. Takšna volja pa je lahko izražena na različne načine. V praksi, predvsem med gospodarskimi subjekti, so se uveljavili nekateri posebni izrazi, ki omogočajo sklepanje, da ima čas poseben pomen. Takšen izraz je uporaba besedice „točno“ ali „fiksno“ ob času izpolnitve ali uporaba besednih zvez, kot so: „najkasneje do določenega datuma“
- VSL sodba I Cpg 1201/99Višje sodišče v Ljubljani · 10. 1. 2001
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
- VSM sklep Cpg 163/96Višje sodišče v Mariboru · 4. 3. 1997
Pri mednarodnem cestnem prevozu blaga se primarno uporablja Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR), ki pa nima izrecnih določil o plačniku prevoza. Tako 648. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot 34. člen še sedaj veljavnega Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur.l. SFRJ št. 2/74) pa kot zavezanca za plačilo po pogodbi o prevozu blaga določata pošiljatelja in ne naročnika (cit. zakon oba v 5. členu še posebej definira). Pošiljatelj lahko, če v prevozni pogodbi plačnik ni določen, plačilo prevoza prenese na prevzemnika, in sicer tako, da v vozni list o plačniku ne napiše ničesar, saj se potem domneva, da bo prevoznino plačal prevzemnik (670. člen ZOR in 13. člen CMR).