647. člen ZOR
Regresi
(1)Če sta za škodo odgovorna izvajalec in projektant, se odgovornost vsakega izmed njiju meri po velikosti njegove krivde.
(2)Projektant, ki je izdelal načrt gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvršitvijo načrtnih del, odgovarja tudi za napake v izvršenih delih, ki so nastale po izvajalčevi krivdi, če jih je mogel opaziti ob normalnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povračilo.
(3)Izvajalec, ki je povrnil škodo, nastalo zaradi napake v izvršenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povračilo v tolikšni meri, kolikor izvirajo napake v izvršenih delih iz napak v načrtu.
(4)Če je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega.
- VSK Sodba in sklep Cpg 87/2017Višje sodišče v Kopru · 2017
Pri napakah iz projektantske pogodbe, kot je obravnavana, je namreč značilno, da se pokažejo šele pri zgrajenem objektu, kjer je vedno lahko odgovoren tudi izvajalec. Za uveljavljanje napake zoper projektanta pa je na naročniku dokazno breme, da gre za projektantsko napako. Kot je pravilno zaključilo tudi prvostopenjsko sodišče, potrebuje zato naročnik več časa - sploh, kadar projektant "sodeluje" pri ugotavljanju vzrokov za napako in jo pripiše v celoti izvajalcu.
- VSL sklep in sodba I Cpg 1375/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Obveznost nadzornega organa je, da s splošnim nadzorom nad izvajalcem in neposrednim nadzorom nad izvajanjem del zagotovi, da gradnja poteka v skladu s projektom, specifikacijami, v pravilnem zaporedju in v skladu z navodili za izvedbo del, ki jih vsebuje projekt ali jih odredi sam. Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake, za odločitev pa je bistveno, da nadzorni organ odgovarja investitorju za škodo, ki jo je le-ta utrpel, ker nadzorni organ svojega dela ni opravil z ustrezno strokovno skrbnostjo.
- VSRS Sklep VIII R 4/95Vrhovno sodišče RS · 1995
Za odločanje o sporu iz regresnega razmerja med izvajalcem in kooperantom (647. čl. ZOR) je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 8. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba in sklep Cpg 87/2017Višje sodišče v Kopru · 24. 8. 2017
Pri napakah iz projektantske pogodbe, kot je obravnavana, je namreč značilno, da se pokažejo šele pri zgrajenem objektu, kjer je vedno lahko odgovoren tudi izvajalec. Za uveljavljanje napake zoper projektanta pa je na naročniku dokazno breme, da gre za projektantsko napako. Kot je pravilno zaključilo tudi prvostopenjsko sodišče, potrebuje zato naročnik več časa - sploh, kadar projektant "sodeluje" pri ugotavljanju vzrokov za napako in jo pripiše v celoti izvajalcu.
- VSL sklep in sodba I Cpg 1375/2010Višje sodišče v Ljubljani · 30. 11. 2010
Obveznost nadzornega organa je, da s splošnim nadzorom nad izvajalcem in neposrednim nadzorom nad izvajanjem del zagotovi, da gradnja poteka v skladu s projektom, specifikacijami, v pravilnem zaporedju in v skladu z navodili za izvedbo del, ki jih vsebuje projekt ali jih odredi sam. Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake, za odločitev pa je bistveno, da nadzorni organ odgovarja investitorju za škodo, ki jo je le-ta utrpel, ker nadzorni organ svojega dela ni opravil z ustrezno strokovno skrbnostjo.
- VSRS Sklep VIII R 4/95Vrhovno sodišče RS · 12. 12. 1995
Za odločanje o sporu iz regresnega razmerja med izvajalcem in kooperantom (647. čl. ZOR) je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
- VSK sklep Cpg 89/94Višje sodišče v Kopru · 24. 3. 1994
Če je projektant izdelal projekt za investitorja po posebni pogodbi, izvajalec pa dela po projektu po posebni pogodbi z investorjem, pri čemer je povzročil nadaljnjo škodo investitorju tudi zaradi izvajanja del v nasprotju s projektom, odgovornost projektanta in izvajalca za škodo nasproti investitorju ni solidarna.
- VSL sodba Cpg 1898/92Višje sodišče v Ljubljani · 10. 6. 1993
Odgovornost za napake na objektu se presoja po specialnih pravilih o jamčevanju za stvarne napake gradbe, ne pa po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Pri regresnih zahtevkih projektant od nadzornega inženirja ne more zahtevati povrnitve škode, ki je nastala zaradi napak v projektu v primeru, da med njima ni sklenjena posebna pogodba. Nadzorni inženir odgovarja za napake, ki so nastale pri njegovem delu, le naročniku. V primeru, da izvirajo napake iz projekta, lahko zahteva po 3. odstavku 647. člena ZOR z regresnim zahtevkom izvajalec povrnitev škode od projektanta. Obratna situacija, da bi v tem primeru uveljavljal projektant škodo od izvajalca, po zakonu ni možna.