635. člen ZOR

Ne drži stališče tožeče stranke, da je izvajalec avtomatično upravičen do višjega plačila, če je za opravljeno delo potreben dodaten čas oziroma več časa, kot ga je predvidel ob sklenitvi pogodbe. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da mora izvajalec gradbenih del pred določitvijo ponudbene cene za svoja dela predvideti potrebne količine in cene materialov, ki jih bo pri svojem delu uporabil, ter potreben čas za opravo dela oziroma delovne ure in plačilo za delovno silo. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki določili enotno ceno, zato je imela tožeča stranka možnost, da zaračuna dejanske količine uporabljenih materialov, ne pa tudi možnosti, da zaračuna višjo ceno zaradi porabe več časa za opravo del. Do slednjega bi bila upravičena le, če bi šlo za nepredvidena dela, tega pa ni zatrjevala.

Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da sta stranki dogovorili ceno po sistemu fiksnih cen in dejansko dobavljenih količin. Po sistemu enotne cene se plačajo samo dejansko izvedena dela. Gradbeni dnevnik in knjiga obračunskih izmer služita lažjemu dokazovanju, katera dela so bila dejansko izvedena. Dokazno breme je na gradbeniku. Nevodenje gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer naročniku, to je toženi stranki, ne sme iti v škodo. To pa še ne pomeni, da naročnik ni dolžan plačati dejansko izvršenih del. Dolžan jih je plačati, če je dokazano, da so bila ta dela izvršena.

S pogodbeno določeno ceno na enoto se izvajalec zavaruje pred rizikom večjega obsega oziroma količine potrebnih del od prvotno predvidenih. Da bi tožeča stranka kot izvajalec del lahko določila predračunsko ponudbeno ceno na enoto, pa mora kot izvajalec predvideti količine in cene materialov, potrebnega dela in stroške gradbene mehanizacije. Po 5. odstavku 139. člena ZPP se stranka ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, če kljub kršitvi pisanje sprejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ker pa tožeča stranka v pritožbi natančno analizira razloge sodbe, sklicujoč se celo na zapise na določeni strani sodbe, ne more biti dvoma, da je sodbo dejansko prejela. Sodišče po 243. čl. ZPP izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Lahko pa so v izvedenskem mnenju strokovno ugotovljena dejstva podlaga za sklepanje o obstoju drugih dejstev, ki pa jih mora sodišče, upoštevaje razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo, šele ugotoviti. Drugače povedano: ugotovitve iz izvedenskega mnenja so lahko okoli

Ker so bila iztoževana dela izvedena in izročena, je pravilen zaključek, da jih mora toženka plačati.

Čeprav je odplačnost bistvena značilnost gradbene pogodbe, pa tudi za gradbeno pogodbo enako kot za splošno podjemno pogodbo velja, da določitev višine plačila ni bistvena (nujna) sestavina gradbene pogodbe, in bi jo morali stranki v gradbeni pogodbi (s konkretnimi posamičnimi določbami te pogodbe) določiti.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med pravdnima strankama za gradnjo dogovorjeno plačilo po dejansko opravljenih delih in ne "fiksna cena".

Če izvajalec ni zajel vseh potrebnih del za dogovorjeni obseg dela, gre to njemu v škodo, saj bi moral ob sestavljanju popisa del in ocenitvi njihove vrednosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR). Odločitev, da tožencu ni treba plačati dodatnih "del", je torej pravilna.

Pogodbena cena ne obsega vrednosti poznejših del, iz česar jasno izhaja, da je tožeča stranka upravičena do posebnega plačila za vsa dodatna dela, ki niso bila prvotno dogovorjena s pogodbo oziroma prilogo k pogodbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trditveno gradivo tožene stranke (enako seveda tudi tožeče stranke) ne vsebuje trditve, da naročnik zaradi napak izvršenega posla uveljavlja znižanje plačila kot svojo izbirno pravico (620. v zvezi s 641. členom ZOR). Tudi po izdelavi izvedenskega mnenja in zaslišanju izvedenca pa zoper izvajalčev zahtevek na plačilo ni nikoli izoblikovala nedvoumnega ugovora na znižanje cene zaradi napak izvršenih del. Če je tako, je odveč vsako razpravljanje v tej smeri. Vsaka pravdna stranka je odgovorna za pravočasno in pravilno uveljavljanje svojih stvarnih predlogov, sodišče pa te dolžnosti pravdnih strank ne more nadomestiti z lastno aktivnostjo.

Specifikacija, kolikšen del predračunske cene odpade na material in kolikšen na delo, ni pomembna za oblikovanje odgovora na vprašanje, ali je bil dosežen dogovor glede cene.