631. člen ZOR

Pritožbeno sodišče se pridružuje pritožbenim navedbam, da v konkretnem primeru polaganja keramičnih ploščic ni mogoče tretirati v smeri izvajanja gradbenih del po gradbeni pogodbi. Ne gre namreč za zgradbo, niti ne gre za posebej zahtevna gradbena dela, na kar upravičeno opozarja tožeča stranka v svoji pritožbi. Po mnenju pritožbenega sodišča mora iti za obsežna in zahtevna dela, če hočemo neko pogodbeno razmerje presojati v luči gradbene pogodbe. Za gradbeno pogodbo je značilno, da ima za predmet večja in zahtevnejša dela, ki terjajo večje število izvajalcev, priprav, gradbeno dovoljenje, projekt ipd.. Gradba ni potrošna stvar z relativno kratkim rokom trajanja, marveč je trajen izdelek z dolgim rokom uporabe, pri čemer je ena od značilnosti gradbene pogodbe tudi okoliščina, da poteče od sklenitve te pogodbe do pogodbenega roka za izpolnitev obveznosti praviloma relativno daljše časovno obdobje.

Vodovodna napeljava v stavbi sama sicer ni gradba v pomenu določbe 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomembne del stanovanjske ali poslovne stavbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR). Izvajalec, ki je pokazal, da je voljan odpraviti napake, ali pa jih je že začel odpravljati sam ali po svojem podizvajalcu, se ne more več sklicevati na rok iz drugega odstavka 645. člena ZOR.

Zahteva za pravočasno grajanje napake je določena v korist prevzemnika posla, tako kot tudi rok za vložitev tožbe zaradi sodnega uveljavljanja jamčevalnega zahtevka. Če prevzemnik te svoje pravice ne uveljavlja, pač pa se z naročnikom dogovori drugače, je tako ravnanje v skladu s splošnim načelom o svobodi urejanja obligacijskih razmerjih iz 10. člena ZOR. V takem primeru je grajanje lahko pravočasno zaradi drugačnega dogovora strank.

Posebna značilnost gradbene pogodbe (o gradbenih delih) je v tem, da je končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja trajne narave oz. da postane sestavina trajne dobrine. Ta lastnost je vzrok določitve daljših jamčevalnih rokov za napake, vendar ne za vsakršnje napake (po določbi 641. čl. ZOR dve leti, enako kot pri podjemni pogodbi), pač pa le za take, ki škodujejo solidnosti gradnje (1. odst. 644. čl. ZOR: 10 let od izročitve in prevzema del). Vzrok za napake v solidnosti gradnje niso nujno samo gradbena dela v ožjem pomenu oz. taka, ki povzročijo nevarnost za stabilnost in varnost objekta, temveč tudi druge vrste del, npr. krovsko kleparska (tako dr. Nina Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, 3. knjiga).

Pravna kvalifikacija ni del dispozitivnega prava. Če je pogodbeni predmet izdelava in gradnja opreme v obstoječo zgradbo, potem takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbene pogodbe, temveč kot podjemno pogodbo. Tožeča stranka (prevzemnik posla) je toženo stranko (naročnika) pozvala k prevzemu blaga. Tožena stranka je sicer po pogodbi izvršeno delo pregledala in sestavila zapisnik, zapisnika pa potem ni hotela izročiti. Za takšno ravnanje tožena stranka ni navedla kakšnega tehtnega razloga. Zaradi opisanega ravnanja tožene stranke je tožeča stranka zašla v enak položaj, kot če bi tožena stranka stvari sploh ne pregledala. Zato je pravilno, če se v opisanem primeru smiselno uporabi drugi odstavek 614. člena Z-OR. Če tožena stranka noče izročiti zapisnika, velja opravljeno delo za prevzeto. Ali je tožeča stranka sploh opravila kakšna dela in tudi, ali so opravljena dela imela kakšno pomanjkljivost, je dejstvo, ki je de-l dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog, zato revizijsko sodišče preizkusa drugostopenjske sodbe v tej smeri ne opravi (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977).

Fasada sama sicer ni gradba v smislu 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomemben del gradbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR).

Ker je bila med strankama sklenjena pogodba o delu, ne pa gradbena pogodba (izvedba strojnih instalacij na objektu), za odmik od pogodbenih del (v obliki dodatnih del), ni potrebno pismeno soglasje naročnika oz. sklenitev aneksa k prvotni pogodbi, razen če se nista stranki izrecno dogovorili, da je to pogoj za njegovo veljavnost.

Glede na naravo dogovorjenih del (prekrivanje strehe) je mogoče sklenjeno pogodbo opredeliti le kot pogodbo o delu (600. člen in nasl. ZOR) in ne kot gradbeno pogodbo, kot v reviziji zmotno zatrjuje tožena stranka. Prekritje strehe ni gradba. Zato za pogodbo, s katero se dogovori prekritje strehe, ni predpisana pismena oblika, pa tudi gradbene uzance, na katere se revizija izrečno sklicuje, ne pridejo v poštev.

Gradbena pogodba je oblika pogodbe o delu, zato se za tista razmerja, ki niso izrecno urejena z materialnopravnimi določbami ZOR o gradbeni pogodbi, uporabljajo določbe ZOR, ki ureja pogodbo o delu. To velja za določitev plačila in izplačilo, ki je predpisano s tarifo ali drugim obveznim aktom oziroma dogovorjeno s pogodbo. Če pa plačilo ni niti predpisano niti dogovorjeno s pogodbo, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrst dela običajnemu plačilu.Zapadlost terjatve je odvisno od okoliščin, če je bilo in kdaj je bilo delo prevzeto ter s strani naročnika potrjeno.

Za gradbeno pogodbo je značilno, da ima za predmet večja in zahtevnejša dela, ki terjajo večje število izvajalcev, priprave, gradbeno dovoljenje, projekt itd. Enostavnejša in manjša dela pa so predmet pogodbe o delu.