628. člen ZOR

Res je kot zatrjuje pritožnik, da ima zastavni upnik na podlagi določila 980. člena ZOR, zgolj pravico poplačati se iz zastavljene stvari, ne pa tudi dolžnost. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre prezreti še nadaljnjih določil ZOR-a, ki tožeči stranki kot zastavnemu upniku nalagajo tudi dolžnosti, ki jih mora zastavni upnik spoštovati v kolikor želi doseči poplačilo zavarovane terjatve. Tako mora zastavni upnik hraniti stvar kot dober gospodar oziroma kot dober gospodarstvenik in jo tudi vrniti takoj, ko mu je dolg poravnan (975. člen).

Procesno dokazno breme ureja ZPP tako, da ne zavezuje le ene pravdne stranke, temveč se med postopkom lahko prenaša. V zvezi z izjavo z dne 4.10.1993 revizija utemeljeno opozarja, da toženec ni dokazal, da bi bilo med pravdnima strankama kakšno drugo sporno razmerje, razen tistega o izročitvi pitanih govedi v letu 1992. Zato je izjava, ki sta jo podpisali obe pravdni stranki, lahko sporazum o razrešitvi spornega razmerja (čeprav ne tudi neposredni izvršilni naslov) in jo je treba upoštevati v dokaznem postopku ter jo z vso resnostjo oceniti z vsemi drugimi izvedenimi dokazi. Dejstvo, da je tožnica pred pravdo vložila izvršbo na podlagi verodostojnih listin in oprlo tožbeni zahtevek na tedaj predložene listine (prvi odstavek 7. člena in prvi odstavek 180. člena ZPP), ji ne onemogoča, da bi po ugovoru toženca, češ da tožnici ničesar ne dolguje, izpodbijala njegove navedbe in z izjavo dokazovala nasprotno (212. člen ZPP). To je storila takoj, tako da je sodišče na naroku za prvo glavno obravnavo dne 31.1.1996 že pregledalo opomin pred tožbo (ki se sklicuje na to izjavo) in sporno izjavo. Tožnica je torej predlagala nove dokaze pravočasno celo po določbah sedaj veljavnega prvega ods

Predmet zastave je lahko vsaka premična stvar, na kateri obstaja lastninska pravica (966. čl. ZOR) in je v pravnem prometu. Z ekonomskega vidika pa je seveda pomembno, da ima ta stvar premoženjsko vrednost, ki daje upniku možnost prodaje stvari in poplačila iz prejetega izkupička. Vendar pa to ne pomeni, da je stvar, ki nima tržne vrednosti - kot je to v obravnavanem primeru, ko naj bi imela določeno vrednost le za naročnika, za katera je bila izdelana - izven pravnega prometa, kot to očitno menita pritožnika. Katere stvari so izvzete iz pravnega prometa, določajo predpisi. Dejstvo, da ima stvar, na kateri je prevzemnik posla pridobil zastavno pravico po samem zakonu (628. čl. ZOR), le majhno tržno ceno ali pa sploh ne, ne pomeni, da na njej zastavna pravica ni mogoča, temveč pomeni to le ustrezno manjše zavarovanje upnikove terjatve.

Upnik ne more uveljavljati retencijske pravice in niti zakonite zastavne pravice na stvareh, ki ne morejo biti predmet izvršbe.

Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja, zahtevajo presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po določbah ZOR o pogodbi o delu.

Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).

Če bi lahko tožena stranka tako pred kot med stečajnim postopkom uveljavlja zastavno pravico in bila v vsakem primeru v celoti poplačana, ni mogoče govoriti o oškodovanju ostalih stečajnih upnikov zaradi izpodbijanega pravnega dejanja. Zakonita zastavna pravica iz 628. člena ZOR krije samo tiste obveznosti, za katere je ustanovljena.