624. člen ZOR

Višje plačilo od v pogodbi o delu dogovorjenega izračuna z izrecnim jamstvom, sme podjetnik, izvajalec terjati od naročnika le za tiste prekoračitve del, ki jih je naročnik odobril ali posebej naročil.

Procesno dokazno breme ureja ZPP tako, da ne zavezuje le ene pravdne stranke, temveč se med postopkom lahko prenaša. V zvezi z izjavo z dne 4.10.1993 revizija utemeljeno opozarja, da toženec ni dokazal, da bi bilo med pravdnima strankama kakšno drugo sporno razmerje, razen tistega o izročitvi pitanih govedi v letu 1992. Zato je izjava, ki sta jo podpisali obe pravdni stranki, lahko sporazum o razrešitvi spornega razmerja (čeprav ne tudi neposredni izvršilni naslov) in jo je treba upoštevati v dokaznem postopku ter jo z vso resnostjo oceniti z vsemi drugimi izvedenimi dokazi. Dejstvo, da je tožnica pred pravdo vložila izvršbo na podlagi verodostojnih listin in oprlo tožbeni zahtevek na tedaj predložene listine (prvi odstavek 7. člena in prvi odstavek 180. člena ZPP), ji ne onemogoča, da bi po ugovoru toženca, češ da tožnici ničesar ne dolguje, izpodbijala njegove navedbe in z izjavo dokazovala nasprotno (212. člen ZPP). To je storila takoj, tako da je sodišče na naroku za prvo glavno obravnavo dne 31.1.1996 že pregledalo opomin pred tožbo (ki se sklicuje na to izjavo) in sporno izjavo. Tožnica je torej predlagala nove dokaze pravočasno celo po določbah sedaj veljavnega prvega ods

Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Tudi v primeru, če je bilo plačilo dogovorjeno brez fiksno določene cene in se med delom izkaže, da je prekoračitev cene neizogibna, mora prevzemnik posla o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov.

Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja, zahtevajo presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po določbah ZOR o pogodbi o delu.

Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta se pravdni stranki nedvomno dogovorili, da bo tožnik izdelal oziroma popravil določene stvari, toženka pa se je kot naročnica zavezala, da mu bo za to plačala. Plačilo sta določili potem, ko je tožnik opravil izmere, torej je šlo za pogodbeno dogovorjeno ceno. Ker tožnik ni niti dokazoval, niti dokazal, da je med delom prišlo do neogibne prekoračitve cene in da je to predočil naročnici, je po določilu tretjega odstavka 624. člena ZOR izgubil terjatev zaradi morebitnih večjih stroškov od tistih, ki jih je predvidel ob sklenitvi ustne pogodbe o delu.

Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke II. odstavka 354. člena ZPP, če tožena stranka ni bila opozorjena na pravico do uporabe svojega jezika. Bistvena kršitev po tej točki je podana le, če je sodišče zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik. Če je cena dela določena za izdelavo neke količine izdelkov, se ne more zvišati zaradi napake pri ocenjevanju vrednosti repromateriala, temveč kvečjemu zaradi izdelave večjega števila izdelkov od prvotno dogovorjenega. Ker je material ves čas izvajanja pogodbe zagotavljal naročnik, računska napaka pri vrednosti materiala ne more iti v korist izvajalca temveč tistega, ki ga je dostavljal, to pa je bil naročnik.

Po Zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, ki je veljal v času plačila opravljene storitve (Uradni list SFRJ št. 33/72-31/88), je bil davčni zavezanec tisti, ki je opravil storitev za plačilo (12.člen citiranega zakona). Če pa je tožnik med delom ugotovil, da je prekoračitev dogovorjenega plačila zaradi davka neogibna, bi moral tožnico o tem nemudoma obvestiti, saj sicer po določilu 3.odstavka 624.člena ZOR izgubi terjatev zaradi večjih stroškov. Takega dejstva pa tožnik v pravdi ni zatrjeval. Zmotno je tudi tožnikovo stališče, da je pogodba neveljavna, če stranki v ceno ne vračunata prometnega davka. Davčna obveznost bremeni davčnega zavezanca neodvisno od dogovorjene cene, razen če se stranki ne dogovorita za davčno prevalitev.