iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o obligacijskih razmerjih · ZOR · ne velja od 25. 6. 1991

596. člen ZOR

Molče obnovljen zakup

Sodna praksa: 9 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2017Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 110/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017

    Kljub temu, da je tožniku opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju predstavljalo edini ali glavni poklic, zaradi ne lastništva, solastništva oz. zakupa kmetijskih obdelovalnih površin, niti ni mogel biti zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan, da bi se mu lahko v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lasti staršev. Ker ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 164. člena ZPIZ-83 v zvezi s 17. členom SZK, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževani čas iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.

  • VSK sodba I Cp 491/2006Višje sodišče v Kopru · 2006

    Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.

  • VSRS Sodba II Ips 727/2003Vrhovno sodišče RS · 2005

    Toženec je v odgovoru na tožbo tožeče stranke, še preden se je sodišče spustilo v obravnavanje glavne stvari, ugovarjal v tožbi tožeče stranke ocenjeni vrednosti spornega predmeta kot prenizki in predlagal, naj sodišče pozove tožečo stranko k realni oceni vrednosti spornega predmeta ali to samo stori v okviru zakonskih pooblastil. Sodišče pa na to ni reagiralo in ni ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. S tem je toženca postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi s tožečo stranko. Da ne bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, je revizijsko sodišče navedene določbe razlagalo tako, da si je toženec zagotovil pravico do revizije in da je ta zanj dovoljena. Grajanje indičnega sklepanja pomeni v revizijskem postopku nedopustno izpodbijanje v postopku na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Pravnomočna odločitev o ugoditvi izpraznitvenemu zahtevku tožeče stranke je materialnopravno pravilna. Temelji na ugotovitvi o prenehanju zakupnega razmerja kot pravnega naslova za toženčevo uporabo stanovanja. Stanovanjske pravice v nobenem primeru ni bilo mogoče pridobiti na podlagi pogodbe o odda

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 17. 10. 2002

Sodna praksa

9 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–9 od 9
  • VDSS Sodba Psp 110/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 18. 5. 2017

    Kljub temu, da je tožniku opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju predstavljalo edini ali glavni poklic, zaradi ne lastništva, solastništva oz. zakupa kmetijskih obdelovalnih površin, niti ni mogel biti zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan, da bi se mu lahko v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lasti staršev. Ker ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 164. člena ZPIZ-83 v zvezi s 17. členom SZK, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževani čas iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.

  • VSK sodba I Cp 491/2006
    Višje sodišče v Kopru · 8. 11. 2006

    Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.

  • VSRS Sodba II Ips 727/2003
    Vrhovno sodišče RS · 24. 2. 2005

    Toženec je v odgovoru na tožbo tožeče stranke, še preden se je sodišče spustilo v obravnavanje glavne stvari, ugovarjal v tožbi tožeče stranke ocenjeni vrednosti spornega predmeta kot prenizki in predlagal, naj sodišče pozove tožečo stranko k realni oceni vrednosti spornega predmeta ali to samo stori v okviru zakonskih pooblastil. Sodišče pa na to ni reagiralo in ni ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. S tem je toženca postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi s tožečo stranko. Da ne bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, je revizijsko sodišče navedene določbe razlagalo tako, da si je toženec zagotovil pravico do revizije in da je ta zanj dovoljena. Grajanje indičnega sklepanja pomeni v revizijskem postopku nedopustno izpodbijanje v postopku na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Pravnomočna odločitev o ugoditvi izpraznitvenemu zahtevku tožeče stranke je materialnopravno pravilna. Temelji na ugotovitvi o prenehanju zakupnega razmerja kot pravnega naslova za toženčevo uporabo stanovanja. Stanovanjske pravice v nobenem primeru ni bilo mogoče pridobiti na podlagi pogodbe o odda

  • VSL sodba II Cp 1808/2003
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 4. 2004

    Pravilno je materialnopravno stališče o veljavnosti zakupne pogodbe ne glede na to, ali je bil zakupodajalec lastnik zemljišča ali ne. Pogodba o zakupu je pogodba obligacijskega prava. Pravice in obveznosti iz pogodbe zato nastanejo samo za pogodbeni stranki. Lastninska pravica zakupodajalca na stvari, ki jo daje v zakup, zaradi tega ni pogoj za veljavnost pogodbe.

  • VSRS Sodba II Ips 407/2003
    Vrhovno sodišče RS · 8. 4. 2004

    Pogodba vsebuje laični izraz "prekinitev" zakupne pogodbe, ki ga ZOR ne pozna. Sodišči sta to pogodbeno določilo razlagali v skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Izhajali sta iz ugotovitve, da je bil namen dogovora pogodbenikov plačilo zakupnine zaradi obnove poškodovanih površin, torej po tem, ko zakupnik predmet zakupa neha uporabljati, ne glede na to, na čigavi strani je razlog prenehanja zakupa. Glede na ugotovljeni skupni namen pogodbenikov, interpretacija nejasnega določila v korist druge pogodbene stranke (100. člen ZOR) ne pride v poštev.

  • VSL sklep II Cp 533/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 3. 2000

    Če najemodajalec v osmih dneh po prenehanju najemne pogodbe za določen čas najemnika toži na izpraznitev sobe, ni mogoče govoriti o molče podaljšanem pogodbenem razmerju.

  • VSRS Sodba II Ips 465/94
    Vrhovno sodišče RS · 14. 2. 1996

    Zahtevek na vrnitev v zakup dane stvari po logiki vsebuje tudi odpoved zakupa.

  • VSRS Sodba II Ips 345/94
    Vrhovno sodišče RS · 20. 12. 1995

    Glede zakupnega razmerja, sklenjenega za stanovanje iz stanovanjskega fonda bivše JLA med JLA in civilnopravno osebo pred 25.6.1991, veljajo določbe ZOR o zakupu, torej tudi 1. odstavek 596. člena ZOR in 1. odstavek 597. člena istega zakona in sicer v razmerju do Republike Slovenije kot prejemnice stanovanjskega fonda JLA.

  • VSK sklep Cp 190/93
    Višje sodišče v Kopru · 13. 4. 1993

    Prostor v stavbi telovadnice v šoli ni poslovni prostor, zato za vprašanje molče obnovljenega zakupa takega prostora ni uporabno določilo 2. odstavka 27. člena ZPSPP, ampak določilo 1. odstavka 596. člena ZOR.