580. člen ZOR

Nasprotovanje med vsebino vlog pravdne stranke in razlogi sodbe o vsebini vloge ni bistvena kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Določba 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki obravnava protispisnost oziroma nasprotje o odločilnih dejstvih, ima namreč v mislih dokazne listine, ne pa vlog pravdnih strank. Za nastanek veljavne zakupne pogodbe ni potrebno, da bi imel zakupodajalec na predmetu zakupa lastninsko pravico oziroma pravico uporabe.

Zmotno je revizijsko naziranje, da je bila tožnica najemnino dolžna plačati po sklenjeni najemni pogodbi, saj je pogodba na podlagi zakona prenehala, in je plačana najemnina in varščina zaradi nastale situacije (upravne prepovedi) za tožnico predstavljala premoženjsko škodo kot posledico kršitve toženkine poslovne obveznosti.

Po 1. odstavku 39. člena SZ sicer res odda stanovanje v najem lastnik najemnega stanovanja. Vendar to ne pomeni, da je najemna pogodba o oddaji stanovanja, na katerem najemodajalec (še) ni pridobil lastninske pravice, že samo zaradi tega nična.

Trditve tožene stranke, da tožeča stranka ni (bila) lastnik spornih poslovnih prostorov (česar tožeča stranka niti ni trdila) niti uporabnik teh, niso odločilne za predmetni spor, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Pogodba o zakupu (najemu), je namreč obligacijski pravni posel, v katerem nastajajo pravice in obveznosti med pogodbenima strankama. Razmerje tožeče stranke do tretjih glede predmeta najema na pogodbene obveznosti tožene stranke do tožeče stranke ne vpliva. Le kadar bi si kdo tretji lastil na zakupljeni stvari ali na nekem njenem delu kakšno pravico in bi se s svojo zahtevo obrnil na zakupnika, kot tudi, če bi samovoljno vzel stvar zakupniku (1. odst. 580. čl. ZOR), bi to lahko vplivalo na sporno najemno razmerje.

Tožnik tudi v primeru, da ne bi prišlo do carinskega plombiranja njegovega poslovnega prostora, v katerem je bila delno vgrajena začasno uvožena pisarniška oprema A. d.o.o., ne bi prišel do plačila najemnine, in sicer zaradi prezadolženosti najemnika.

Pravilno je materialnopravno stališče o veljavnosti zakupne pogodbe ne glede na to, ali je bil zakupodajalec lastnik zemljišča ali ne. Pogodba o zakupu je pogodba obligacijskega prava. Pravice in obveznosti iz pogodbe zato nastanejo samo za pogodbeni stranki. Lastninska pravica zakupodajalca na stvari, ki jo daje v zakup, zaradi tega ni pogoj za veljavnost pogodbe.

Zakupodajalec je odgovoren za škodo zakupojemalcu, ki mu je nastala zato, ker je imel izdatke z naročeno projektno dokumentacijo, zakupljene parcele pa zatem ni mogel koristiti ker zakuopodajalec ni bil izključni lastnik nepremičnine kot je bil prikazoval ob sklenitvi zakupne pogodbe.

Zakupnik lahko po 70. členu ZTLR uveljavlja posestno varstvo proti tretji osebi, ne more pa proti njej uveljavljati petitornega varstva. Varstvo zakupnega razmerja je urejeno tako, da ima zakupnik pravico proti zakupodajalcu uveljavljati svoje morebitne ugovore, ki nastajajo med izvrševanjem zakupne pogodbe (569. - 580. člen ZOR).

Leasingodajalec je upravičen do plačila vseh neplačanih obrokov po pogodbi o leasingu avtomobila, če je leasingojemalec brez utemeljenega razloga po treh obrokih prenehal z odplačevanjem nadaljnjih obrokov. Toženec se potem, ko je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti in potem, ko je ta v celoti zapadla, ne more uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine, za katere smiselno navaja le, da bi morda lahko onemogočile doseči namen pogodbe.