533. člen ZOR

S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah. Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.

V menjalni pogodbi ni nujno določena tržna vrednost stanovanj, temveč gre za subjektivno oceno zamenjanih stanovanj, ki je lahko nižja ali višja od tržne cene. Zato je zakonodajalec v 498. členu ZOR izrecno določil, da je treba pri znižanju kupnine zaradi stvarne napake uporabiti relativno metodo, po kateri je treba najti sorazmerje zmanjšanja vrednosti stvari z napako in stvari brez napake. Če je dogovorjena vrednost v pogodbi nižja od prometne vrednosti, je zmanjšano plačilo nižje, kot bi bilo pri prometni vrednosti stvari z napako. Tak izračun se šteje za najbolj pravičnega, ker ustreza volji strank, po kateri naj bi bila že cena brez napak nižja.

Pravica najemnika do nakupa stanovanja ni terjatev, pač pa opcija. Opcije niso obligacijske pravice v ožjem smislu, ker njihov predmet ni izpolnitveno ravnanje zavezanca. Kot oblikovalne pravice dajejo subjektu pravice pravno možnost, da z enostransko izjavo volje povzroči nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnega razmerja. Trajanje teh pravic je lahko časovno omejeno, lahko pa je tudi časovno neomejeno. Tožnik v tej pravdi sicer uveljavlja plačilo denarne terjatve, ki je podvržena pravilom o zastaranju. Vendar pa je v položaj upnika te terjatve vstopil šele z izpolnitvijo pogojev, ki jih za to določa četrti odstavek 125. člena SZ.

Veljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna. Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek učinkovanja zadevne prodajne pogodbe ni uresničil. Ker ta ni učinkovala, na strani toženke ni mogla nastati obveznost, da s tožnico sklene „kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu“, kar je bila tožnica zahtevala s

1. Predmetna pogodba predstavlja veljaven pravni naslov za prenos lastnine, ki pa se mora na podlagi razpolagalnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) opraviti z vpisom v zemljiško knjigo. Razpolagalni pravni posel je bil izveden s pogodbo, overjeno 3.1.2003. Ta pogodba pomeni torej samo dokončno realizacijo obveznosti iz že obstoječega pogodbenega razmerja med strankama. 2. Zakonita predkupna pravica po 66. členu SPZ se lahko uveljavlja samo pri prodajah, ki se izvršijo po 1.1.2003. V obravnavanem primeru je bila prodaja dejansko opravljena že v letu 1991, zato je za omejitve v pravnem prometu potrebno uporabiti predpise, veljavne v letu 1991. Takrat zakonite predkupne pravice tožeče stranke še ni bilo.

Povsem nepomembno za to pravdo je, ali je tožnica sodno deponirala znesek 11,000.000 SIT v 30 dneh po tem, ko je izvedela za ceno prodane nepremičnine. Z nastalo kršitvijo tožničine predkupne pravice namreč ni bila več podana situacija, ki jo ureja 508. člen OZ, čigar ratio je zagotoviti prodajalcu enak položaj ne glede na to, ali proda stvar predkupnemu upravičencu ali tretjemu. V primeru kršitve predkupne pravice s prodajo stvari tretjemu je do razveljavitve prodajne pogodbe prikrajšan izključno predkupni upravičenec (prodajalec je prejel kupnino od kupca, kupec pa stvar, ki je predmet prodajne pogodbe). Tožničina obveza plačila kupnine je tako, ob analogni uporabi 508. člena OZ, nastala šele ob pravnomočnosti (in izvršljivosti) sodbe o razveljavitvi prodajne pogodbe med toženko in tožencem in o dolžnosti sklenitve nove prodajne pogodbe med toženko in tožnico.

V četrtem odstavku 533. člena ZOR določena smiselna uporaba pravil o prodaji s predkupno pravico tudi za zakonito predkupno pravico pomeni samo to, torej le smiselno uporabo, ne pa direktne uporabe ZOR. V poštev pride samo takrat, kadar določeno vprašanje v specialnem zakonu ni urejeno, in še takrat samo smiselno, torej skladno z razlago pomena specialne ureditve. SZ za uveljavljanje zakonite predkupne pravice določa bolj formalne pogoje in tudi krajši rok v primerjavi z zakonsko ureditvijo pogodbene predkupne pravice v ZOR. Ker je omejitev lastninske pravice uvedena z zakonom, je tudi njena ureditev usmerjena v čim manjše omejevanje. SZ ne zahteva, da bi morale biti predkupnemu upravičencu znane vse bistvene sestavine sporne pogodbe in da zato rok za vložitev tožbe teče tudi, če mu ni znana kupnina. To predkupnemu upravičencu ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa kupnine prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.

Ker tožnik v 60 dneh (tretji odstavek 19. člena SZ) ni izjavil, da ponudbo sprejema, (prvotoženo stranko je le z dopisom z dne 24. 8. 1998 obvestil, da se ne odpoveduje svoji predkupni pravici), bi bila prvotožena stranka upravičena sporno stanovanje prodati drugemu pod enakimi ali manj ugodnimi pogoji, seveda v kolikor stanovanja ne bi prodajala na prisilni javni dražbi.

Zavezanec vsebinsko odkloni zahtevo za sklenitev pogodbe tudi tedaj, če sklene pogodbo z osebo, ki ni upravičenec po 117. členu SZ. Če ima upravičenec iz 117. člena v primeru zavrnitve sklenitve pogodbe pravico sklenitev izsiliti s tožbo (128. člen), mora imeti pravico tudi do predhodnega posega v pogodbo, ki jo je zavezanec že sklenil s tretjo osebo (tako kot predkupni upravičenec po 20. členu SZ). Vanjo pa lahko poseže vse dotlej, dokler ima sam pravico zahtevati odkup stanovanja (123. člen SZ).