462. člen ZOR

Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.

V določilih 227. in 228. čl. ZPP je mišljena konkretna listina, na katero se stranka sklicuje, ne pa katera koli listina v zvezi z zadevo, ali celo nekakšna nedoločena in nedoločljiva "dokumentacija". Načelo proste presoje dokazov nikakor ne pomeni preiskovalnega načela, po katerem sme sodišče samo izvajati dokaze po uradni dolžnosti. Tudi pri odločanju po 2. odst. 213. čl. ZPP je pravdno sodišče omejeno na dokazne predloge strank. Dokazov, ki jih ni predlagala nobena stranka, sodišče načeloma sploh ne sme izvajati. Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (212. čl. ZPP) velja tudi za listinske dokaze, zato mora stranka, ki predlaga dokazovanje z listinami, konkretno navesti, katera predložena listina dokazuje katero pravno pomembno trditev (prim. 1. odst. 226. čl. ZPP). Tožeča stranka je bila po pogodbah dolžna kupnino plačati z nakazilom na račun tožene stranke. Ker je tožeča kupnino nesporno plačala z verižno kompenzacijo, ni plačala na način, določen s pogodbo. Izvedenca v tem postopku sploh nista bila postavljena s strani sodišča, zato njunih mnenj ni mogoče šteti za dokaz z izvedencem v smislu določb 243. do 256. čl. ZPP. Izvensodno pridobljeno izvedensko m

Pogodba, sklenjena med prodajalcem in kupcem za leto dni, ki vsebuje določila o vrstah in vrednosti letne dobave blaga, predstavlja t. im. okvirno dobavno pogodbo.

Pri gospodarskih prodajnih pogodbah cena po zakonu ni bistvena sestavina pogodbe, zato taka pogodba velja, četudi cena ni bila določena. V primeru nedoločene cene pa je potrebno uporabiti 2. odst. 462. čl. ZOR, ne glede na to, ali cena sploh ni bila določena, ker se stranki napr. o ceni sploh nista pogajali, pa tudi v situaciji, če se cena po zakonu šteje za nedoločeno v skladu s 466. čl. ZOR.

Sporazum z dne 08.08.1990 ni predpogodba, ker ni sklenjena v predpisani obliki. V zvezi s tem revizijska izvajanja niso sprejemljiva, saj ustrezna obličnost koristi predvsem kupcu, ki po 33. členu ZTLR pridobi lastninsko pravico na nepremičnini šele z vpisom v zemljiško knjigo in izbrisom prejšnjega lastnika. Sporazum z dne 08.08.1990 tudi ne more biti predpogodba, ker ni vseboval bistvenih sestavin iz glavne pogodbe, to je cene ali podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti (prvi odstavek 462. člena ZOR).

Po prenehanju pogodbenega razmerja lahko stranka, katere trgovsko blago je bilo pri drugi stranki, od slednje zahteva vrnitev blaga. Ni pa zakonske ovire, da se bivši pogodbeni stranki ne bi mogli dogovoriti drugače.

Čeprav je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da kupec na določen dan v mesecu sporoča prodajalcu, katero blago, ki ga ima dotlej samo na skladiščenju, odkupuje, je cena blaga določena že z dobavnico, ki jo je kupec podpisal ob prevzemu blaga na skladiščenje.

Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno v kakšne namene je toženka uporabljala prostore stanovanja. V skladu z določbo 219. člena ZOR je namreč toženka dolžna nadomestiti le korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja. Kakšna je bila korist, je potrebno konkretno in natančno ugotoviti. Za obdobje od 1.7.1996 do konca novembra 1996 pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo kakšno korist je imela toženka od uporabe stanovanja v katerem ni bivala. Ob ugotovitvi, da je v tem obdobju živela v drugem stanovanju v Ljubljani ter tam očitno plačevala najemnino, ni mogoče enostavno šteti, da je uporabljala tudi kritično stanovanje na tak način, da bi imela s tem korist v višini najemnine.

Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.

Med pravdnima strankama glede izročene opreme (bund in hlač) ni bila sklenjena prodajna, ampak sponzorska pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala sponzorirati prireditev (smučarske skoke v Planici) s sredstvi v naravi (bundami in hlačami), tožena stranka pa je za nasprotno dajatev izvedla aktivnosti (napisi na bundah, navedba tožeče stranke kot enega od glavnih sponzorjev prireditve na vseh reklamnih materialih, biltenih, sporedu prireditve, na panojih itd.), s katerimi je podprla tržno komunikacijo tožeče stranke kot sponzorja. Tožeča stranka je tedaj za svojo dajatev (toženi stranki izročeno število bund in hlač) prejela nasprotno dajatev tožene stranke (sicer ne povsem v celoti, vendar pa je do nerealizacije celotnega dogovora prišlo zaradi ravnanj - nesodelovanja - tožeče stranke same). Zato od tožene stranke ne more zahtevati še plačila izročene opreme.

V danem primeru naj bi šlo za prodajo nepremičnine, zato morajo biti po določilih 26. do 74. člena ZOR za nastanek pravnega posla sočasno podani vsi naslednji elementi: soglasje volj, dopustnost predmeta in podlage, sposobnost pogodbenih strank in po določilu prvega odstavka 67. člena ZOR tudi posebna oblika, sicer pogodba nima pravnega učinka (prvi odstavek 70. člena ZOR). V določilu 72. člena ZOR in 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90) ni predpisana samo pisna oblika, marveč se zahteva sestava listine. Zato je v danem primeru, ko tožnik ne more predložiti niti pisne pogodbe, zatrjevanje o tem, da pokojnikov podpis pogodbe ni potreben, ker je sam zapisal del pogodbe, povsem zmotno.

Spor o soglasju glede cene pri sklenitvi prodajne pogodbe s posledično tožbo in dokazovanjem resnične pogodbene volje o ceni, v primeru dokazne ocene, kakšna cena je bila dogovorjena, ne omogoča sklepanja o izostanju pogodbene volje o bistvenih sestavinah pogodbe.

Če se pogodbenika ne dogovorita za višino zakupnine, sodišče o njej odloči s smiselno uporabo določb ZOR o ceni pri prodaji. V primeru gospodarske zakupne pogodbe je to lahko zakupnina, določena s cenikom zakupodajalca, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.

"Vabilo za zbiranje ponudb", ki ne vsebuje cene kot bistvenega sestavnega dela prodajne pogodbe, ni ponudba, ampak vabilo k ponudbam, ki vabilca zavezuje k sklenitvi pogodbe, če ni te obveznosti izrecno izključil. Če obveznosti sklenitve pogodbe ni izključil, mora skleniti pogodbo o prodaji stečajnega dolžnika z najugodnejšim ponudnikom. Tisti, ki meni, da je najugodnejši ponudnik lahko zahteva sklenitev pogodbe s tožbo.

V predpogodbi morajo biti iste stranke kot v pogodbi. Predpogodba mora vsebovati bistvene sestavine pogodbe, sicer nima pravnega učinka. Pri prodaji je bistven sporazum o blagu in ceni. Navedba, da bo ceno za m2 površine določil sodni cenilec ni določljiva, ker niso določeni temelji ter način in čas cenitve. Ker ni navedeno cenilčevo ime, tudi ne gre za določitev cene, ki bi bila zaupana tretjemu.

Pogodbena cena se lahko določi tudi tako, da se pri oblikovanju cene upošteva diskont zaradi predčasnega plačila v obliki odpovedi obrestovanja tega zneska za čas dogovorjene izročitve. V takem primeru gredo kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu šele od dogovorjenega roka dobave dalje, saj le od tedaj dalje prodajalca brezplačno kreditira.

Če je vnaprej plačana kupnina oblikovana tako, da so v njej upoštevane tudi obresti (in je zato nižja), kupcu kot vnaprejšnjemu plačniku kupnine ne gredo zanjo obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu.

Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.

1. Cena v prodajni pogodbi, ki ni gospodarska pogodba, mora biti določena ali vsaj določljiva, sicer pogodba nima pravnega učinka. 2. Določljivost cene na podlagi podatkov v pogodbi pomeni, da se pogodbeni stranki sporazumeta o merilih, na podlagi katerih bo mogoče določiti ceno.