426. člen ZOR

S postavljenim tožbenim zahtevkom na plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe skupnega dela stavbe so si tožeče stranke (solastnice stavbe) izbrale način poplačila svoje terjatve. Zadovoljile so se s tem, da vsaka od njih lahko prejme od tožene stranke celotni znesek, druge pa torej ničesar, nato pa šele med seboj napravijo obračun in si plačani znesek dogovorno razdelijo. V bistvu gre za s tožbo dogovorjeno solidarnost upnikov – v skladu z določbo 425. člena ZOR.

Določba 425. čl. tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je navajala, da kadar je na upniški strani več oseb, so solidarne le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. V obravnavanem primeru solidarnost ni bila določena v zakonu, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi to bilo določeno v pogodbi oz. sklepu skupščine z dne 16.12.1991; ravno obratno, glede tega sklepa je bilo zatrjevano, da so bile terjatve prvotnega upnika razdeljene na njegova pravna naslednika.

Ob vrnitvi nepremičnine, ki je bila podržavljena na podlagi pogodbe in 5. člena ZDen mora upravičenec vrniti v celoti (valorizirano) kupnino, če ta presega 30 % vrednosti nepremičnine. Če upravičenec zahteva vrnitev le dela tako podržavljenega premoženja, mora vrniti le ustrezen del kupnine.

Upoštevaje določbo 425. člena ZOR se solidarnost upnikov ne domneva, zato lahko tožnica zahteva, da tožena stranka tudi njej izpolni pogodbene obveznosti.

ZDen nima posebnih določb o tem, kako se v primerih iz 1. odstavka 72. člena "upošteva" nekdaj prejeto nadomestilo za podržavljeno premoženje. Kateri od nasprotnih udeležencev je upnik iz 1. odstavka 72. člena ZDen, na samo odločitev o denacionalizaciji ne vpliva. Nasprotna udeleženca imata v tem postopku položaj solidarnih upnikov (primerjaj 425. in 426. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Le takšen položaj nasprotnima udeležencema omogoča, da sporna vprašanja uredita med seboj izven denacionalizacijskega postopka, in v skladu s predpisi (pogodbo), ki njun položaj urejajo.

Interpretacijska pravila se uporabljajo le subsidiarno, šele takrat, ko splošna pravila o razlagi nejasnih določb (iz 99. člena ZOR) odpovedo V ponovljenem postopku bo tako likvidacijski senat moral ugotoviti, ali sta A. in AB. s sporazumno razdelitvijo terjatev in obveznosti iz 3. in 4. člena aneksa št. 5 k Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij mislili na sporazum iz 15. člena pogodbe ali na sporazum iz 2. člena obravnavanega aneksa. Ugotoviti bo torej moralo njuno voljo. Če se bo izkazalo, da je s sporazumom mišljen dogovor iz 15. člena Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih, pa bo moral likvidacijski senat preveriti, ali ključ za razdelitev terjatev in obveznosti iz dopolnitve pritožbe z dne 3.8.1993 (redna št. St 169/92-42) ustreza dejanskemu stanju. Šele nato bo moč tudi pravilno uporabiti materialno pravo.