410. člen ZOR
Pravica upnika pri fakultativni obveznosti
(1)Upnik sme pri fakultativni obveznosti zahtevati od dolžnika le predmet obveznosti, ne pa tudi drugi predmet, s katerim lahko dolžnik, če hoče, prav tako izpolni svojo obveznost.
(2)Če postane predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega dolžnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko oprosti obveznosti s tem, da da predmet, ki ga je upravičen dati namesto dolgovanega predmeta.
- VSL sodba I Cpg 1254/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki jo je prevzela s Pogodbo, saj prva tožena stranka za prenos materialne avtorske pravice na Programu iz naslova Pogodbe (in Aneksa) ni pridobila nobene premoženjske koristi, čeprav je Pogodbo sklenila s tem namenom. Pri tem tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi v relevantnem obdobju izvajala ustrezno poslovno politiko za realizacijo dogovora ter vestno in pošteno izpolnjevala pogodbene obveznosti do prve tožene stranke. Zato je prva tožena stranka z dopisom z dne 15. 11. 1995 upravičeno razvezala pogodbo pred iztekom pogodbenega roka.
- VSRS Sodba II Ips 89/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Manjša vrednost stvari zaradi ne brezhibnega delovanja pomeni za kupca neposredno škodo in zahtevek za njeno povrnitev ni izločen iz področja garancije. Zato je vezan na enake predpostavke kot zahtevki iz garancije, torej tudi na predpostavko pravočasnega uveljavljanja.
- VSRS Sodba III Ips 153/2007Vrhovno sodišče RS · 2009
Pogodbene stranke so se dogovorile za drugačen način prenehanja obveznosti plačila denarnega zneska po poti sklenitve prodajne pogodbe in medsebojnega pobota vzajemnih denarnih terjatev. Zato ne prihaja v poštev drugi odstavek 410. člena ZOR.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1254/2010Višje sodišče v Ljubljani · 12. 1. 2012
Tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki jo je prevzela s Pogodbo, saj prva tožena stranka za prenos materialne avtorske pravice na Programu iz naslova Pogodbe (in Aneksa) ni pridobila nobene premoženjske koristi, čeprav je Pogodbo sklenila s tem namenom. Pri tem tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi v relevantnem obdobju izvajala ustrezno poslovno politiko za realizacijo dogovora ter vestno in pošteno izpolnjevala pogodbene obveznosti do prve tožene stranke. Zato je prva tožena stranka z dopisom z dne 15. 11. 1995 upravičeno razvezala pogodbo pred iztekom pogodbenega roka.
- VSRS Sodba II Ips 89/2009Vrhovno sodišče RS · 24. 11. 2011
Manjša vrednost stvari zaradi ne brezhibnega delovanja pomeni za kupca neposredno škodo in zahtevek za njeno povrnitev ni izločen iz področja garancije. Zato je vezan na enake predpostavke kot zahtevki iz garancije, torej tudi na predpostavko pravočasnega uveljavljanja.
- VSRS Sodba III Ips 153/2007Vrhovno sodišče RS · 16. 6. 2009
Pogodbene stranke so se dogovorile za drugačen način prenehanja obveznosti plačila denarnega zneska po poti sklenitve prodajne pogodbe in medsebojnega pobota vzajemnih denarnih terjatev. Zato ne prihaja v poštev drugi odstavek 410. člena ZOR.
- VDSS VDS sklep Pdp 456/99Višje delovno in socialno sodišče · 2. 4. 1999
Toženčev zapis na blagajniškem prejemku, da bo določenega dne tožniku prinesel denar, pri čemer je tudi naveden znesek 700.000,00 tolarjev, izkazuje verjetnost tožbenega zahtevka tožnika za plačilo tega zneska, ki naj bi izviral iz manjkov, povzročenih s strani toženca. Ker je tožnik tudi dokazal nevarnost, da iztoženega zneska ne bo mogel izterjati, ker bo toženec ostal brez osebnih prejemkov (ker ne prihaja več v službo), so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti ali obremeniti osebni avtomobil.
- VSM sklep Cpg 129/94Višje sodišče v Mariboru · 17. 4. 1996
Pri zahtevku za vrnitev embalaže, ki ima trajno uporabo in ki bi jo moral prejemnik vrniti dobavitelju, gre za posodbeno razmerje, zato je tožbeni zahtevek, ki glasi na plačilo protivrednosti embalaže, preuranjen. Tožeča stranka utemeljeno lahko zahteva vrnitev embalaže, denarno vrednost embalaže pa bi tožeča stranka lahko zahtevala od tožene stranke šele v primeru, če bi se ugotovilo, da vrnitev embalaže v naravi ni več mogoča (ker je uničena, izgubljena ipd.). Dokler pa taka nemožnost vrnitve sposojene embalaže ni zatrjevana in dokazana, pripada tožeči stranki le stvarnopravni zahtevek za vrnitev embalaže.