396. člen ZOR

Izračun zavarovalne vsote oziroma valorizacija je matematični postopek in s tem del materialnega prava. Ko gre pa v pravdi za problem valorizacije zavarovalne vsote, sodišče valorizira zavarovalno vsoto z uporabo dogovorjenega količnika (npr. indeksa zaradi zavarovanja življenjske ravni oškodovanca po 396. členu ZOR). To velja tudi v primeru, ko je zavarovalna vsota, ki jo je treba upoštevati, med pravdnima strankama nesporna, kakor tudi v primeru, ko je ta zavarovalna vsota predmet dokazovanja.

Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo torej naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni (znani) in ne glede na to, ali je bil pravdni postopek prekinjen ali ne. Niti, če bi prišlo do spoznanja, da sta dajatvi v očitnem nesorazmerju (česar ni presojalo), ugovoru oderuštva zaradi nesklepčnosti ne bi moglo ugoditi: trditev o subjektivnem elementu iz prvega odstavka 141. člena ZOR (da bi posojilodajalca izkoristila stisko ali težko premoženjsko stanje posojilojemalca, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost) ni bilo.

Ker sta pravdni stranki v pogodbi določili način valorizacije pogodbene vrednosti z indeksom TOM, ki ga Statistični urad RS tudi po 01. 01. 2007 še vedno izračunava in izračun objavlja na svojih spletnih straneh, za kar je pristojen, ne more biti nobenega utemeljenega razloga za prenehanje valorizacije po tem datumu. Okoliščina, da je po vključitvi Republike Slovenije v euro območje stopnja inflacije bistveno nižja kot v času sklenitve pogodbe je sama po sebi upoštevana v višini TOM, kot merilu indeksacije obveznosti. To pomeni, da je indeksacija v tem obdobju ustrezno nižja. Zgolj to pa ne more biti razlog za izključitev indeksacije, ki sta jo pravdni stranki izrecno dogovorili v pogodbi v dopustnem obsegu.

Pogoji za pobot so nastali šele, ko je v pobot uveljavljena terjatev že zastarala, zato do pobota ni moglo priti. Prekinitev zapuščinskega postopka nima za posledico pretrganje zastaranja, saj s prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in ne zastaralni rok, kot zmotno meni pritožba. Za razliko od večine odplačnih poslov, ki so komutativni, saj je že v času sklenitve pravnega posla določena oziroma določljiva vrednost nasprotnih terjatev, so pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, aleatorne. Pri tovrstnih pogodbah je po volji pogodbenih strank izključena uporaba obligacijskih institutov enakovrednosti dajatev in neupravičene pridobitve.

Indeksna klavzula je urejena v 396. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Če je ta klavzula dogovorjena s špekulativnim namenom, je prepovedana s sankcijo ničnosti. Ne gre pa za tak namen, če stranki z indeksno klavzulo omilita vpliv neugodnih denarnih nihanj in s tem ohranjata enako sorazmerje svojih nasprotnih spolnitev, kot sta se zanj dogovorili glede na razmere ob sklenitvi pogodbe. Takšna klavzula ni nična ampak je v skladu s splošnimi načeli ZOR, zlasti z načelom vestnosti in poštenja (12. člen) in enake vrednosti dajatev (15. člen). Kadar pa je indeksna klavzula dogovorjena, jo je potrebno upoštevati po stališču sodne prakse tudi ob vračanju kupnine v primeru razdora pogodbe.

Po stališču sodišča druge stopnje je tožnik z izstavitvijo računa (ob upoštevanju indeksne klavzule) in kasnejšim uveljavljanjem tega zahtevka v pravdi svoj zahtevek opredelil v točno določenem denarnem znesku. Od tedaj dalje so lahko posledica zamude le zamudne obresti, ni pa nobene podlage za kasnejšo valorizacijo glavnice. Takemu stališču pritožbenega sodišča bi bilo mogoče pritrditi le v primeru, ko bi iz pogodbe izhajalo, da se terjatev revalorizira na dan izstavitve računa. Kolikor pa se stranki v pogodbi dogovorita za drug čas revalorizacije, pa izstavitev računa, tožba s predlogom za izdajo plačilnega naloga in sam plačilni nalog ne bi mogli predstavljati ovire za spremembo zahtevka v skladu z dogovorjeno valorizacijo.

Predmet posla je bil prenos denarne terjatve. Zato izbrani indeks, to je povprečni indeks rasti cen v gradbeništvu, ni v neposredni gospodarski zvezi s predmetom posla.

Indeksna klavzula je urejena v 396. členu ZOR. Če je dogovorjena s špekulativnim namenom, je prepovedana in sicer s sankcijo ničnosti. Ne gre pa za tak namen, če stranki z indeksno klavzulo omilita vpliv neugodnih denarnih nihanj in s tem ohranjata enako sorazmerje svojih nasprotnih spolnitev, kot sta se zanj dogovorili glede na razmere ob sklenitvi pogodbe. Takšna klavzula torej ni nična, temveč v skladu s splošnimi načeli ZOR, zlasti z načelom vestnosti in poštenja (12. člen) in enake vrednosti dajatev (15. člen).