37. člen ZOR
Do kdaj veže ponudba
(1)Ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka.
(2)Če je ponudnik v pismu ali brzojavki določil rok za sprejem ponudbe, se šteje, da je ta rok začel teči od dneva, ki je bil označen v pismu, oziroma od dneva, ko je bila brzojavka oddana na pošto.
(3)Če pismo nima datuma, teče rok za sprejem ponudbe od dneva, ko je bilo pismo oddano na pošto.
(4)Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri ni določen rok za sprejem veže ponudnika toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika.
- VSK sodba Cp 81/2009Višje sodišče v Kopru · 2010
Ne gre torej zgolj za zastavitelja – toženca, gre hkrati tudi za dolžnika zavarovane terjatve, torej osebna dolžnika – poroka, ki sta dala osebno jamstvo, in zato ostane porok kljub stečaju zavezan za celotno izpolnitev.
- VSRS Sodba II Ips 819/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
Sodišči sta ugotovili, da je toženka tožniku ponudila poravnavo, ki je tožnik ni sprejel, kar priznava tudi sam. Če ni poravnave, pa ni utemeljen tožnikov zahtevek, ki temelji na dejstvu, da je tožena stranka ponujala odškodnino z upoštevanjem 25 % sokrivde tožnika in je zato od priznane odškodnine odbila 1,722.177 tolarjev. To so bila pogajanja, ki jih tožnik ni sprejel, zato njihova vsebina ne veže niti toženke, niti tožnika.
- VSRS Sodba VIII Ips 103/2004Vrhovno sodišče RS · 2004
1. Če v sklepu nadzornega sveta razlogi za odpoklic uprave niso navedeni, se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. 2. Dogovorno reševanje razmerij ob predčasnem odpoklicu uprave ni prepovedano. Nadzorni svet je vezan na ponudbo, ki jo je podal glede ureditve medsebojnih razmerij odpoklicanim članom uprave, od vročitve ponudbe dalje.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 6. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba Cp 81/2009Višje sodišče v Kopru · 15. 6. 2010
Ne gre torej zgolj za zastavitelja – toženca, gre hkrati tudi za dolžnika zavarovane terjatve, torej osebna dolžnika – poroka, ki sta dala osebno jamstvo, in zato ostane porok kljub stečaju zavezan za celotno izpolnitev.
- VSRS Sodba II Ips 819/2008Vrhovno sodišče RS · 18. 2. 2010
Sodišči sta ugotovili, da je toženka tožniku ponudila poravnavo, ki je tožnik ni sprejel, kar priznava tudi sam. Če ni poravnave, pa ni utemeljen tožnikov zahtevek, ki temelji na dejstvu, da je tožena stranka ponujala odškodnino z upoštevanjem 25 % sokrivde tožnika in je zato od priznane odškodnine odbila 1,722.177 tolarjev. To so bila pogajanja, ki jih tožnik ni sprejel, zato njihova vsebina ne veže niti toženke, niti tožnika.
- VSRS Sodba VIII Ips 103/2004Vrhovno sodišče RS · 9. 11. 2004
1. Če v sklepu nadzornega sveta razlogi za odpoklic uprave niso navedeni, se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. 2. Dogovorno reševanje razmerij ob predčasnem odpoklicu uprave ni prepovedano. Nadzorni svet je vezan na ponudbo, ki jo je podal glede ureditve medsebojnih razmerij odpoklicanim članom uprave, od vročitve ponudbe dalje.
- VSRS Sodba II Ips 515/97Vrhovno sodišče RS · 25. 2. 1999
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.
- VSL sodba Cpg 934/95Višje sodišče v Ljubljani · 4. 9. 1997
Pogodba o večstranskem pobotu vsebuje vrsto dvostranskih pogodb o odstopu terjatve. Zato pomeni ponudba enega udeleženca takega pobota drugemu ponudbo za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Prejemnik take pogodbe mora sprejem ponudbe izjaviti ponudniku. Šele ko zadnji ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o večstranskem pobotu sklenjena. Zapozneli sprejem ponudbe pomeni novo ponudbo.