36. člen ZOR

Tudi pri tožbah za dosego izjave volje v izhodišču ni ovir, da sodišče tožniku prisodi nekaj manj: če npr. tožnik zahteva sklenitev pogodbe z določenimi ugodnimi klavzulami, je dopustno, da sodišče zahtevku delno ugodi tako, da kakšno izmed teh pogodbenih določil izpusti, pod pogojem, da ne gre za pogodbeno določilo, ki je bistvenega pomena, zaradi česar izpustitev tega pogodbenega določila iz izreka sodbe ne bi več pomenila prisoditve nečesa manj, pač pa prisoditev nečesa drugega, kot je bilo zahtevano. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča je v razmerju do predkupnih upravičencev zavezujoča ves čas roka iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti. S trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. Za veljavnost pogodbe ni pogoj, da mora biti sprejem ponudbe poslan priporočeno, obličnostni pogoj po pisnosti pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini pa je izpolnjen s pisno ponudbo in pisnim sprejemom ponudbe. Šele v primeru, ko bi tudi po odobritvi pravnega posla ponudnik ne želel prostovoljno izpolniti svoje zaveze iz zavezovalnega pravnega posla po prenosu la

Obvestilo tožniku, v katerem je bil obveščen o pravici od odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji SZ, lastnik pa si ni pridržal pravice, da šele po vloženi zahtevi za odkup preveri, ali tožnik sploh izpolnjuje pogoje za takšen odkup, je treba šteti kot zavezujočo ponudbo lastnika za sklenitev prodajne pogodbe.

1. Če v sklepu nadzornega sveta razlogi za odpoklic uprave niso navedeni, se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. 2. Dogovorno reševanje razmerij ob predčasnem odpoklicu uprave ni prepovedano. Nadzorni svet je vezan na ponudbo, ki jo je podal glede ureditve medsebojnih razmerij odpoklicanim članom uprave, od vročitve ponudbe dalje.

Čeprav je delovno razmerje poseben odnos med delavcem in delodajalcem, se pri reševanju sporov iz delovnega razmerja določbe zakona o obligacijskih razmerjih uporabljajo smiselno v vseh razmerjih, ki so podobna ali enaka obligacijskim razmerjem. Zato bi vprašanja glede sklenitve sporazuma, po mnenju revizijskega sodišča, morali obravnavati glede na določbe 36. in 39. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), in ob upoštevanju določb četrtega odstavka 72. člena ZOR, kar so tisti obligacijsko pravni instituti, ki jih je možno uveljavljati pri pristojnem sodišču tudi brez predhodnega postopka pri delodajalcu. Po določbi prvega odstavka 36. člena ZOR ponudba pogodbe veže ponudnika, po določbi drugega odstavka tega člena pa lahko ponudbo prekliče preden jo ponudnik sprejeme. Ker 2. točka prvega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točka prvega odstavka 100. člena ZDR predvideva pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik stori kaj, iz česar se lahko zaključi, da je ponudbo sprejel.

Ugotovitveni odločbi o prenehanju delovnega razmerja, izdani na podlagi 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, katerih razveljavitev je tožnik zahteval, imata podlago v pisnem sporazumu. Konstitutivni akt, na podlagi katerega je tožniku delovno razmerje prenehalo, je sklenjeni sporazum in je zato izpodbijani odločbi mogoče presojati le glede morebitne neskladnosti s sporazumom. Tožnik je lastnoročno napisal in podpisal sporazum o prenehanju delovnega razmerja z istim dnem. Ker 2. tč. 1. odst. 75. čl. ZTPDR oz. 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR predvidevata pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi 1. odst. 39. čl. ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da je ponudba sprejeta in takrat je pogodba (sporazum) sklenjena. V konkretnem primeru je direktor podpisal sporni sporazum, ki ga je tožnik sestavil, zato so pritožbene navedbe o tem, kdaj je tožnik preklical svojo izjavo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja oz. kdaj je ta izjava prispela do tožene stranke, nerelevantna. Drugi odstavek 36. čl. ZOR namreč določa, da lahko ponudnik (tožnik) ponudbo prekliče samo, če je naslovnik (tožena stranka) prejel preklic, preden je prejel ponudbo ali sočasno z n

Da je bila prošnja za sporazumno prekinitev delovnega razmerja napisana pod vplivom grožnje in prevare, mora v sporu dokazati tožnik. Ker tožena stranka ni vplivala na odločitev delavca za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, za katero se je odločil delavec sam, njegov zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.

Preklic umika tožbe ni dovoljen niti v primerih, ko se je toženec že spustil v obravnavanje glavne stvari, pa se še ni izjavil, ali privoli v umik tožbe, oziroma še ni potekel 15-dnevni rok za to izjavo.

Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.

Veljavnost ponudbe po 25. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, nadalje ZKZ) ni odvisna od tega ali vsebuje mimo obveznih sestavin kot sta označba zemljišča in njegova cena, še morebitne druge prodajne pogoje, ki sta jih lahko, a ne morali, podati le onidve in ki niso bistvena sestavina prodajne pogodbe (saj nastopajo le izjemoma oziroma po volji ponudnika). Na tako oblikovano pisno ponudbo, ki ni imela kakih pomanjkljivosti, sta bili toženi stranki vezani. Namreč ponudba iz 25. člena ZKZ je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 3. odstavka 25. člena ZKZ, zaradi česar ponudnik ne more svoje vezanosti izključiti na način iz 1. odstavka 36. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 27/89, v nadaljevanju ZOR).

Če je upnik s podpisom odrečne izjave nepogojno sprejel (poravnalno) ponudbo zavarovalnice - dolžnika o ureditvi spora, je nastalo pravno (pogodbeno - poravnalno) razmerje med pogodbenikoma. Na nastanek tega razmerja ne more vplivati okolnost, da je upnik naslovil na sodišče, kjer je tekla pravda zoper dolžnika, še vlogo, da terja mimo po dolžniku ponudene izpolnitve še kaj drugega, ker sodišče ni sodelovalo v dogovarjanjih med strankama.