34. člen ZOR
Razstavljanje blaga
Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.
- VSRS Sodba III Ips 120/2008Vrhovno sodišče RS · 2011
Sklenjena predpogodba zavezuje stranki, da dasta izjavi volje, potrebni za sklenitev (glavne) pogodbe. Če predpogodba nima izrecne drugačne določbe, sta na njeni podlagi praviloma (enako) zavezani obe stranki. Zato po sklenitvi predpogodbe tudi še ni mogoče govoriti o upniku in dolžniku. Šele pravno relevantna izjava volje ene (zainteresirane) stranke, ki na ta način postane upnik razmerja, nastalega s predpogodbo, aktivira obveznost druge stranke, da tudi sama poda izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev veljavne pogodbe. O kršitvi obveznosti, prevzetih s predpogodbo, zato ni mogoče govoriti, dokler ena, zainteresirana stranka, ne da predloga za sklenitev glavne pogodbe. Pri tem, kakšna mora biti v takšnih primerih vsebina izjave volje zainteresirane osebe, je treba upoštevati, da mora glede na določbo tretjega odstavka 45. člena že predpogodba vsebovati vse bistvene sestavine glavne pogodbe – kaj več pa tudi za veljavnost ponudbe ni potrebno (prvi odstavek 32. člena ZOR).
- VSRS Sodba II Ips 515/97Vrhovno sodišče RS · 1999
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 3. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 120/2008Vrhovno sodišče RS · 8. 3. 2011
Sklenjena predpogodba zavezuje stranki, da dasta izjavi volje, potrebni za sklenitev (glavne) pogodbe. Če predpogodba nima izrecne drugačne določbe, sta na njeni podlagi praviloma (enako) zavezani obe stranki. Zato po sklenitvi predpogodbe tudi še ni mogoče govoriti o upniku in dolžniku. Šele pravno relevantna izjava volje ene (zainteresirane) stranke, ki na ta način postane upnik razmerja, nastalega s predpogodbo, aktivira obveznost druge stranke, da tudi sama poda izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev veljavne pogodbe. O kršitvi obveznosti, prevzetih s predpogodbo, zato ni mogoče govoriti, dokler ena, zainteresirana stranka, ne da predloga za sklenitev glavne pogodbe. Pri tem, kakšna mora biti v takšnih primerih vsebina izjave volje zainteresirane osebe, je treba upoštevati, da mora glede na določbo tretjega odstavka 45. člena že predpogodba vsebovati vse bistvene sestavine glavne pogodbe – kaj več pa tudi za veljavnost ponudbe ni potrebno (prvi odstavek 32. člena ZOR).
- VSRS Sodba II Ips 515/97Vrhovno sodišče RS · 25. 2. 1999
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.