33. člen ZOR

Ob tem, da si vsaka stranka določbo 5. člena Pogodbe razlaga po svoje (gre za sporno določbo) in je ni mogoče razlagati niti z jezikovno niti z drugo metodo razlago (2. odst. 99. člena ZOR), gre ne le za sporno, temveč za nejasno določbo. Ker gre za pogodbo, ki jo je pripravila toženka in je tožnica potrošnica, je potrebno upoštevati tudi takrat veljavne določbe ZVPot.

Pritrditi je treba stališču sodišča prve stopnje glede pravne opredelitve reklamnega oglasa. Gre za vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji. Vendar pa ima tudi takšno dejanje pravne učinke. Tako oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, odškodninsko odgovarja, če v primeru sklenitve pogodbe te ne sklene pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb. Glede na povzete navedbe prvotoženke v reklamnem oglasu se je njen gost lahko utemeljeno zanesel na to, da je v plačilo aranžmaja zajeto tudi zavarovanje, in sicer tako nezgodno zavarovanje, kot tudi zavarovanje za morebitne poškodbe ali izgube stvari, in sicer glede na navedbe o dolžnem postopanju, tudi v primeru njihove kraje.

Ta objava je splošna ponudba, torej predlog za sklenitev pogodbe, dan nedoločenemu številu oseb, in ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, ki naj bi bila sklenjena.

Reklamna brošura zavarovalnice ni ponudba za sklenitev pogode, ker ne vsebuje bistvenih sestavin zavarovalne pogodbe.Brošura je le povabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji in zavarovalnico zavezuje le k sklenitvi zavarovalne pogodbe v eni od ponujenih in nato od tožeče stranke izbranih zavarovalnih kombinacij.

Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.

Oblika za pogodbe o prometu z nepremičninami je predpisana v 1. odst. 5. čl. Zakona o prometu z nepremičninami s sankcijo ničnosti (2. odst.), kar je skladno tudi z določilom 1. odst. 70. čl. ZOR. Glede na uveljavljena načela vestnosti in poštenja (12. čl. ZOR), prepovedi zlorabe pravic (13. čl. ZOR) in upoštevanja in izpolnjevanja pogodb (prim. 17. čl. ZOR), pa ni mogoče odreči konvalidacije neoblične pogodbe samo zaradi varstva družbenih interesov, temveč šele ob nadaljnjem pogoju, da so ti družbeni interesi tudi prizadeti. Tožena stranka je oglašala prodajo večje parcele, kot pa je bila dejansko prodana. Vendar pa si tožeča stranka, ki uveljavlja odstop od pogodbe, napačno razlaga pomen oglasa v časopisu: ne gre namreč za ponudbo (33. čl. ZOR), saj ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe, temveč za vabilo k ponudbi (prim. 35. čl. ZOR). V oglasu označena površina parcele zato še ne pomeni njene dokončne in točne opredelitve po obsegu.

Neobjavljen sklep ne učinkuje navzven. Kot splošna ponudba po 33.čl. ZOR bi moral biti predstavljen nedoločenemu številu oseb, kot ponudba po 32. čl. pa bi veljal le, če bi jo organ tožene stranke, pooblaščen za njeno zastopanje, izrazil določeni osebi.