288. člen ZOR
Obvezna vrnitev stvari pred izpolnitvijo obveznosti
Upnik je dolžan vrniti stvar dolžniku, če mu ta ponudi ustrezno zavarovanje njegove terjatve.
- VSRS Sodba III Ips 30/2011Vrhovno sodišče RS · 2013
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (sodišče druge stopnje pa temu pritrdilo), »da je imela tožena stranka pridržno pravico, tako da je [bil] podan pravni temelj za zadržanje izdelkov«. Če ne na podlagi zastavne pravice, pa na podlagi pridržne pravice. Pri vprašanju pravne podlage za zadržanje izdelkov (obdelovancev) gre namreč za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati. Tako kot sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka tudi ni vezano na pravno podlago, s katero tožena stranka utemeljuje nasprotovanje tožbenemu zahtevku oziroma materialni ugovor (če je le navedla dejstva, s katerimi ga utemeljuje).
- VSL sodba I Cpg 759/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
- VSL sklep II Cp 3644/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Kot je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno poudarjeno, pomeni obnova postopka zgolj ponovitev oziroma reprizo pravnomočno končanega postopka, kar pomeni, da gre za presojo pravilnosti s tožbo oziroma predlogom za izvršbo že prej začetega sodnega postopka in na tej podlagi izdane sodbe. To pa pomeni, da je potrebno tudi ugovor zastaranja v obnovljenem postopku presojati glede na okoliščine, ki so bile podane ob vložitvi tožbe oziroma predloga, torej upoštevati dejstvo, kdaj je bilo to upnikovo procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaralnega roka (člen 388 ZOR), storjeno. Na podlagi obnove postopka je torej vzpostavljena kontinuiteta že končanega postopka, oz. z razveljavitvijo pravnomočne odločbe izpostavlja takšno procesno stanje, kot da postopek pravnomočno ni bil končan. Tako nastala procesna situacija pa pravdnima strankama ne more poslabšati njunih materialnopravnih položajev, ob upoštevanju enakih dejanskih okoliščin, ki so odločilne za presojo njunih procesnih ali materialnopravnih ugovorov.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 3. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 30/2011Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 2013
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (sodišče druge stopnje pa temu pritrdilo), »da je imela tožena stranka pridržno pravico, tako da je [bil] podan pravni temelj za zadržanje izdelkov«. Če ne na podlagi zastavne pravice, pa na podlagi pridržne pravice. Pri vprašanju pravne podlage za zadržanje izdelkov (obdelovancev) gre namreč za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati. Tako kot sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka tudi ni vezano na pravno podlago, s katero tožena stranka utemeljuje nasprotovanje tožbenemu zahtevku oziroma materialni ugovor (če je le navedla dejstva, s katerimi ga utemeljuje).
- VSL sodba I Cpg 759/2010Višje sodišče v Ljubljani · 14. 7. 2010
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
- VSL sklep II Cp 3644/2006Višje sodišče v Ljubljani · 22. 11. 2006
Kot je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno poudarjeno, pomeni obnova postopka zgolj ponovitev oziroma reprizo pravnomočno končanega postopka, kar pomeni, da gre za presojo pravilnosti s tožbo oziroma predlogom za izvršbo že prej začetega sodnega postopka in na tej podlagi izdane sodbe. To pa pomeni, da je potrebno tudi ugovor zastaranja v obnovljenem postopku presojati glede na okoliščine, ki so bile podane ob vložitvi tožbe oziroma predloga, torej upoštevati dejstvo, kdaj je bilo to upnikovo procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaralnega roka (člen 388 ZOR), storjeno. Na podlagi obnove postopka je torej vzpostavljena kontinuiteta že končanega postopka, oz. z razveljavitvijo pravnomočne odločbe izpostavlja takšno procesno stanje, kot da postopek pravnomočno ni bil končan. Tako nastala procesna situacija pa pravdnima strankama ne more poslabšati njunih materialnopravnih položajev, ob upoštevanju enakih dejanskih okoliščin, ki so odločilne za presojo njunih procesnih ali materialnopravnih ugovorov.