1095. člen ZOR
Učinek poravnave nasproti porokom in zastavnikom
(1)Če je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji.
(2)Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, še nadalje v zavezi; njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveča, razen če se s poravnavo strinjata.
(3)Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavnik pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.
- VSL sklep II Cp 1341/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Glede pravne narave pogodbe o poravnavi z dne 22.7.2003 pritožbeno sodišče uvodoma ocenjuje, da je bila njena podlaga (razlog, primerjaj z 51. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR) v odpravi spora oziroma negotovosti v zvezi s pogodbo o sklepanju terminskih poslov z dne 31.1.2002. Pogodba v razmerju do okvirne pogodbe o sklepanju terminskih poslov sicer nima novacijskega učinka, saj nima drugačnega predmeta in drugačne pravne podlage kot okvirna pogodba o sklepanju terminskih poslov, ker pa so z njo nastale nove pravice in obveznosti, je njen učinek vendarle konstitutiven. Čeprav se je s pogodbo na podlagi dogovora pogodbenih strank na dolžniški strani spremenil tudi subjekt pogodbe (M.B. namesto A.O., k.d.,) to ne predstavlja novacije v objektivnem smislu, temveč gre za element pogodbe o prevzemu dolga v pogodbi o poravnavi.
- VSRS Sodba II Ips 422/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
V razlogih sodbe o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini dokazov in med samimi temi dokazi. Izvedenci posredujejo sodišču svoja zapažanja o pomembnih dejstvih, na podlagi svojega strokovnega znanja dajejo tudi mnenja o preteklih dogodkih. Katera dejstva so dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Glede toženčeve poslovne sposobnosti pri sklepanju izvensodne poravnave je sodišče izvedensko mnenje prav tako presodilo še v povezavi z ostalimi dokazi in sprejelo pravno odločitev, ki pa je bila v tem primeru drugačna od psihiatričnega mnenja.
- VSL sodba II Cp 640/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila predmet poravnave tudi v tej pravdi vtoževana škoda in da tožnica ni predložila niti enega dokaza, da bi po poravnavi 15.5.1995 nastala kakšna nadaljnja škoda, s katero ob sklepanju poravnave tožnica ni mogla računati niti jo mogla predvideti.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep II Cp 1341/2004Višje sodišče v Ljubljani · 12. 1. 2005
Glede pravne narave pogodbe o poravnavi z dne 22.7.2003 pritožbeno sodišče uvodoma ocenjuje, da je bila njena podlaga (razlog, primerjaj z 51. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR) v odpravi spora oziroma negotovosti v zvezi s pogodbo o sklepanju terminskih poslov z dne 31.1.2002. Pogodba v razmerju do okvirne pogodbe o sklepanju terminskih poslov sicer nima novacijskega učinka, saj nima drugačnega predmeta in drugačne pravne podlage kot okvirna pogodba o sklepanju terminskih poslov, ker pa so z njo nastale nove pravice in obveznosti, je njen učinek vendarle konstitutiven. Čeprav se je s pogodbo na podlagi dogovora pogodbenih strank na dolžniški strani spremenil tudi subjekt pogodbe (M.B. namesto A.O., k.d.,) to ne predstavlja novacije v objektivnem smislu, temveč gre za element pogodbe o prevzemu dolga v pogodbi o poravnavi.
- VSRS Sodba II Ips 422/2003Vrhovno sodišče RS · 13. 10. 2004
V razlogih sodbe o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini dokazov in med samimi temi dokazi. Izvedenci posredujejo sodišču svoja zapažanja o pomembnih dejstvih, na podlagi svojega strokovnega znanja dajejo tudi mnenja o preteklih dogodkih. Katera dejstva so dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Glede toženčeve poslovne sposobnosti pri sklepanju izvensodne poravnave je sodišče izvedensko mnenje prav tako presodilo še v povezavi z ostalimi dokazi in sprejelo pravno odločitev, ki pa je bila v tem primeru drugačna od psihiatričnega mnenja.
- VSL sodba II Cp 640/99Višje sodišče v Ljubljani · 29. 3. 2000
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila predmet poravnave tudi v tej pravdi vtoževana škoda in da tožnica ni predložila niti enega dokaza, da bi po poravnavi 15.5.1995 nastala kakšna nadaljnja škoda, s katero ob sklepanju poravnave tožnica ni mogla računati niti jo mogla predvideti.
- VSL sklep II Cpg 220/2000Višje sodišče v Ljubljani · 23. 3. 2000
Odločitev o tem, ali je porokova obveznost zastarala oz. kako drugače prenehala, je odvisna od večih okoliščin in ne le od ugotovitve, da sta upnik in dolžnik sporazumno podaljšala rok vračila obveznosti, za katero je bilo dana poroštvo.
- VSRS Sodba II Ips 353/99Vrhovno sodišče RS · 20. 1. 2000
Poravnava, ki je sklenjena brez posredovanja sodišča, je pogodba, s katero pogodbeni stranki na podlagi vzajemnega popuščanja uredita medsebojne pravice in obveznosti. Taka poravnava ne predstavlja izvršilnega naslova. V primeru, da pogodbena stranka s poravnavo prevzetih obveznosti ne izpolni, lahko druga stranka (tako kot pri vsaki pogodbi) zahteva sodno varstvo (izpolnitev dogovorjene obveznosti). Tožeča stranka s tožbo ne zahteva nič drugega kot le to, kar se ji je tožena stranka kot sopogodbenik zavezala izpolniti, pa ni izpolnila.