1082. člen ZOR
Prenosnost in deljivost akreditiva
(1)Dokumentarni akreditiv je prenosen ali deljiv samo, če je banka, ki ga odpira v dobro upravičenca, katerega je določil naročitelj, po navodilih prvega upravičenca pooblaščena v celoti ali delno plačati eni ali večjemu številu tretjih oseb.
(2)Akreditiv sme po izrecnih navodilih prenesti le banka, ki ga je odprla, in sicer samo enkrat, če ni dogovorjeno nasprotno.
- VSL sklep I Cpg 1183/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno, je materialnopravno zmotno.
- VSRS Sodba III Ips 45/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
Razlogi, zakaj se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, so lahko različni, praviloma izvirajo iz razmerja med dolžnikom in porokom (teorija ga imenuje tudi kritno razmerje) in so predmet njunega medsebojnega dogovora. Pravna narava tega dogovora je še najbližja pogodbi o naročilu. Vzpostavlja samo razmerje med dolžnikom in porokom, njen predmet pa je dogovor o bodoči sklenitvi poroštvene pogodbe. Če presojamo razmerja iz Pogodbe o izdaji garancije po pravilih pogodbe o naročilu, ni mogoče najti nobene podlage za to, da že na njeni podlagi tretji, s katerim naj prevzemnik naročila kot porok sklene pogodbo o poroštvu, pridobi nasproti njemu kakršnekoli lastne in neposredne pravice. Takšne pogodbe tudi ni mogoče razlagati kot pogodbe v korist tretjega. Z dogovorom o tem, da bo prevzemnik naročila prevzel jamstvo kot porok za naročnikovo obveznost, namreč naročnik, (bodoči) dolžnik zasleduje svojo korist.
- VSL sodba II Cp 1799/93Višje sodišče v Ljubljani · 1994
Določila v oporoki, da oporočni dedič dobi premoženje zapustnice, če bo skrbel za oskrbo oporočiteljičine sestre, ne pomeni nujno fideikomisarične substitucije, ampak gre lahko za odložni pogoj. Vsekakor je treba ugotoviti pravo voljo oporočiteljice.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 1183/2016Višje sodišče v Ljubljani · 21. 12. 2016
Stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno, je materialnopravno zmotno.
- VSRS Sodba III Ips 45/2008Vrhovno sodišče RS · 5. 10. 2010
Razlogi, zakaj se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, so lahko različni, praviloma izvirajo iz razmerja med dolžnikom in porokom (teorija ga imenuje tudi kritno razmerje) in so predmet njunega medsebojnega dogovora. Pravna narava tega dogovora je še najbližja pogodbi o naročilu. Vzpostavlja samo razmerje med dolžnikom in porokom, njen predmet pa je dogovor o bodoči sklenitvi poroštvene pogodbe. Če presojamo razmerja iz Pogodbe o izdaji garancije po pravilih pogodbe o naročilu, ni mogoče najti nobene podlage za to, da že na njeni podlagi tretji, s katerim naj prevzemnik naročila kot porok sklene pogodbo o poroštvu, pridobi nasproti njemu kakršnekoli lastne in neposredne pravice. Takšne pogodbe tudi ni mogoče razlagati kot pogodbe v korist tretjega. Z dogovorom o tem, da bo prevzemnik naročila prevzel jamstvo kot porok za naročnikovo obveznost, namreč naročnik, (bodoči) dolžnik zasleduje svojo korist.
- VSL sodba II Cp 1799/93Višje sodišče v Ljubljani · 13. 4. 1994
Določila v oporoki, da oporočni dedič dobi premoženje zapustnice, če bo skrbel za oskrbo oporočiteljičine sestre, ne pomeni nujno fideikomisarične substitucije, ampak gre lahko za odložni pogoj. Vsekakor je treba ugotoviti pravo voljo oporočiteljice.