1060. člen ZOR

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali odločba Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 učinkuje tako, da so zakonske zamudne obresti, ki so na dan 1. 1. 2002 dosegle glavnico, prenehale teči že z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika 1. 1. 2002 ali šele 18. 3. 2006, dan po objavi ustavne odločbe v Uradnem listu RS.

Sklep o nedopustitvi ali dopustitvi stranske intervencije nima narave sklepa o končanem postopku. Z njim se odloči le, ali je lahko v pravdi udeležena oseba, ki naj bi bila po prepričanju predlagatelja upravičena do položaja stranskega intervenienta. Toženec je malomarno in neskrbno ravnal tako pri hrambi kartice kar v predalu avtomobila kot pri opustitvi prijave o izgubi oziroma kraji kartice ter opustitvi reklamacije izpiskov o porabljenih zneskih z LB Eurocard kartico. Za odločitev o teku zamudnih obresti je pomemben trenutek, ko je vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti dosegla glavnico. Če se to zgodi pred uveljavitvijo OZ-A, mora sodišče prve stopnje prepoved upoštevati, če vsota zapadlih pa neplačanih zakonskih zamudnih obresti doseže glavnico najpozneje na dan zaključka glavne obravnave.

Dobra vera pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami ne konvalidira pravnega posla.

Operacijski postopek je potekal v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in ni odstopal od ustaljene strokovne prakse; ker tudi tožnikove izjemne reakcije ni bilo mogoče predvideti, niso utemeljeni revizijski očitki, da prvotoženka ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Ker tožnikova reakcija operaterju ni bila znana in mu ni mogla biti znana, mu ni mogoče očitati, da bi jo moral predvideti, da bi moral na možnost takšne izjemne reakcije tožnika opozoriti in za poseg izbrati splošno anestezijo ali pa celo tožniku omogočiti, da sam izbere vrsto anestezije.

Oškodovanec - tožnik – ima pravico do tistega dobička, ki bi ga dosegel, če bi prišlo do sklenitve koncesijske pogodbe z njim namesto z drugim ponudnikom na razpisu. Izhajati torej mora iz lastnega pričakovanega dobička, ne pa iz tistega, ki ga je dosegel uspeli ponudnik na podlagi s toženo stranko sklenjene koncesijske pogodbe.

Odločitev v izreku izpodbijanih sodb, s katero je tožnica uspela izpodbiti pravno dejanje dolžnice, učinkuje le proti tožencu. Zato ni treba, da bi bila tožba naperjena tudi zoper dolžnico. Z izpodbijanim pravnim dejanjem je pridobil koristi le toženec, zato je po drugem odstavku 283. člena ZOR pasivno legitimiran. Revizija pa utemeljeno opozarja, da je bila predmet izpodbijanega pravnega dejanja le polovica predmetnega stanovanja in da odločitev nižjih sodišč posega v toženčev že prej pridobljeni delež na tem stanovanju. Ta delež pa ne more biti predmet sodbenega izreka, saj ni bil predmet izpodbijanega pravnega dejanja z dne 16.2.2001.

Banka je svojo terjatev do tožene stranke iz naslova neplačanega kredita cedirala (prenesla) na tožečo stranko in na podlagi tako prenešene terjatve ima tožeča stranka zahtevek do toženih strank. Za terjatve iz plačila kredita pa velja splošni zastaralni rok po 371. členu ZOR.

Res je kot zatrjuje pritožnik, da ima zastavni upnik na podlagi določila 980. člena ZOR, zgolj pravico poplačati se iz zastavljene stvari, ne pa tudi dolžnost. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre prezreti še nadaljnjih določil ZOR-a, ki tožeči stranki kot zastavnemu upniku nalagajo tudi dolžnosti, ki jih mora zastavni upnik spoštovati v kolikor želi doseči poplačilo zavarovane terjatve. Tako mora zastavni upnik hraniti stvar kot dober gospodar oziroma kot dober gospodarstvenik in jo tudi vrniti takoj, ko mu je dolg poravnan (975. člen).

Pri obrestih gre za akcesorno terjatev, ki deli usodo glavnice. Terjatev iz naslova glavnice je v obravnavanem primeru nastala pred 1.1.2002, zato glede na 1060. čl. ZOR ne prihaja v poštev določba 376. čl. OZ, po kateri obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, zlasti določbe o tem, da mora posojilojemalec vrniti prejeti denar (557. člen) in da mora porok prav tako poravnati obveznost, če tega ne stori glavni dolžnik (1004. člen ZOR v zvezi s 1060. členom OZ).

Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave in s tem predmet ureditve z notarskim zapisom (4. člen ZN) je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni ZOR. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla.

1. Če je imetnica tekočega računa preklic odjave čekov podpisala po pomoti (želeč le odjaviti čeke), ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, in mora nositi posledice takšnega ravnanja. Od banke oz. njenih uslužbencev, čeprav morajo ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ni mogoče pričakovati, da se bodo seznanjali z razlogi za preklic prijave čekov in preverjali, ali izpolnjeni obrazec ustreza volji imetnika tekočega računa. 2. S tem ko je toženka izdala ček, v katerem je pustila rubriko, v katero bi morala zapisati remitenta, neizpolnjeno, je pristala na to, da bo oseba, ki ji je ček izročila, le-tega prenesla nekomu tretjemu. V skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena ZČ velja ček brez navedbe osebe, kateri naj se plača (remitenta), za ček na prinosnika. 3. Glede na določbo 1. odstavka 14. člena ZST oprostitev plačila sodnih taks po nastanku taksne obveznosti (oz. za nazaj) ni možna. Če toženka dejansko ni vedela, da vložitev pritožbe zoper sodbo, povzroči nastanek taksne obveznosti, takšne nevednosti ni mogoče razlagati v njeno korist, saj se šteje, da vsi subjekti poznajo pravna pravila. Kakor hitro bi namreč dopustili, da se vsak uspešno sklicuje na nepoznavanje

Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.