1026. člen ZOR
Nakazilo ni izpolnitev
(1)Če je upnik privolil v nakazilo svojega dolžnika za izpolnitev obveznosti, ta obveznost ne preneha, razen če ni drugače dogovorjeno, niti z njegovo privolitvijo v nakazilo niti z nakazančevim sprejemom, temveč šele z nakazančevo izpolnitvijo.
(2)Upnik, ki je privolil v nakazilo svojega dolžnika, sme le tedaj zahtevati od nakazovalca, naj mu izpolni tisto, kar mu dolguje, če ni dobil izpolnitve od nakazanca v času, ki je bil določen v nakazilu.
- VSRS Sodba II Ips 13/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Domneva se, da ima hipotekarni dolžnik, čigar nepremičnina je zastavljena, pravni interes opraviti izpolnitev namesto dolžnika iz posojilne pogodbe. Na izpolnitelja preidejo vse upnikove pravice, pri čemer od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Dolžnik lahko ugovarja in dokazuje, da je izpolnitelj plačal preveč.
- VSK sklep II Cpg 417/2001Višje sodišče v Kopru · 2002
V ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik navedel zgolj to, da upniku ni dolžan terjanega zneska, ker je bila sklenjena asignacija. Ker nakazilo oziroma asignacija po izrecni določbi 1026. člena ZOR ni izpolnitev, to dejansko pomeni, da dolžnik ni izpodbijal upnikove terjatve ne po temelju niti po višini, zaradi česar takšen ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
- VSL sodba I Cpg 960/99Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Tožena stranka je s podpisom asignacijskega dogovora posredno pripoznala dolg po spornih računih in hkrati prevzela obveznost plačila po asignaciji (v primeru, če tožeča stranka "ne bi dobila izpolnitve obveznosti od nakazanca v času, ki je bil določen v nakazilu").
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 3. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 13/2006Vrhovno sodišče RS · 27. 3. 2008
Domneva se, da ima hipotekarni dolžnik, čigar nepremičnina je zastavljena, pravni interes opraviti izpolnitev namesto dolžnika iz posojilne pogodbe. Na izpolnitelja preidejo vse upnikove pravice, pri čemer od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Dolžnik lahko ugovarja in dokazuje, da je izpolnitelj plačal preveč.
- VSK sklep II Cpg 417/2001Višje sodišče v Kopru · 25. 4. 2002
V ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik navedel zgolj to, da upniku ni dolžan terjanega zneska, ker je bila sklenjena asignacija. Ker nakazilo oziroma asignacija po izrecni določbi 1026. člena ZOR ni izpolnitev, to dejansko pomeni, da dolžnik ni izpodbijal upnikove terjatve ne po temelju niti po višini, zaradi česar takšen ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
- VSL sodba I Cpg 960/99Višje sodišče v Ljubljani · 10. 4. 2001
Tožena stranka je s podpisom asignacijskega dogovora posredno pripoznala dolg po spornih računih in hkrati prevzela obveznost plačila po asignaciji (v primeru, če tožeča stranka "ne bi dobila izpolnitve obveznosti od nakazanca v času, ki je bil določen v nakazilu").
- VSK sodba I Cpg 218/2000Višje sodišče v Kopru · 7. 2. 2001
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
- VSL sodba I Cpg 876/99Višje sodišče v Ljubljani · 22. 6. 2000
Pravilno je razlogovanje prvostopnega sodišča, da na podlagi asignacijske pogodbe obveznost do upnika (tožeče stranke) preneha šele z izpolnitvijo asignata (1. odst. 1026. čl. ZOR). Ker tožena stranka ni dokazala, da je bila pogodba izvedena, s pritožbenim ponavljanjem (brez dokaza), da je njena obveznost prenehala en teden pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko, ne more uspeti.
- VSL sodba I Cpg 239/99Višje sodišče v Ljubljani · 6. 6. 2000
Dolžnik ni prost svoje obveznosti že samo zaradi sklenitve dogovora o asignaciji, ampak bi bil prost šele po nakazančevi izpolnitvi.
- VSL sodba I Cpg 89/99Višje sodišče v Ljubljani · 18. 4. 2000
Samo s sklenitvijo pogodbe o asignaciji še ne pride do izpolnitve obveznosti, ampak šele z asignatovo izpolnitvijo. Šele takrat je asignatar prost svoje obveznosti.
- VSRS Sodba III Ips 110/98Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 1999
Asignacijsko razmerje ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta: s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato izostanek podpisa tožene stranke na "asignacijski pogodbi" ne pomeni, da asignacije ni bilo (1020. člen in sledeči ZOR).