1025. člen ZOR
Če je prejemnik nakazila nakazovalčev upnik
(1)Upnik ni dolžan privoliti v dolžnikovo nakazilo, s katerim naj bi dolžnik izpolnil svojo obveznost, vendar pa ga mora o svoji zavrnitvi takoj obvestiti, ker mu sicer odgovarja za škodo.
(2)Upnik, ki je privolil v nakazilo, je dolžan zahtevati od nakazanca, da ga izpolni.
- VSRS Sodba II Ips 13/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Domneva se, da ima hipotekarni dolžnik, čigar nepremičnina je zastavljena, pravni interes opraviti izpolnitev namesto dolžnika iz posojilne pogodbe. Na izpolnitelja preidejo vse upnikove pravice, pri čemer od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Dolžnik lahko ugovarja in dokazuje, da je izpolnitelj plačal preveč.
- VSL sodba II Cp 1771/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Z izjavo na listini je toženec pristopil k dolgu. Tožnik je imel pravni interes, da plača dolg, ker je bila njegova nepremičnina obremenjena s hipoteko, dolg pa je zapadel.
- VSRS Sodba III Ips 110/98Vrhovno sodišče RS · 1999
Asignacijsko razmerje ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta: s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato izostanek podpisa tožene stranke na "asignacijski pogodbi" ne pomeni, da asignacije ni bilo (1020. člen in sledeči ZOR).
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 3. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 13/2006Vrhovno sodišče RS · 27. 3. 2008
Domneva se, da ima hipotekarni dolžnik, čigar nepremičnina je zastavljena, pravni interes opraviti izpolnitev namesto dolžnika iz posojilne pogodbe. Na izpolnitelja preidejo vse upnikove pravice, pri čemer od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Dolžnik lahko ugovarja in dokazuje, da je izpolnitelj plačal preveč.
- VSL sodba II Cp 1771/2004Višje sodišče v Ljubljani · 24. 8. 2005
Z izjavo na listini je toženec pristopil k dolgu. Tožnik je imel pravni interes, da plača dolg, ker je bila njegova nepremičnina obremenjena s hipoteko, dolg pa je zapadel.
- VSRS Sodba III Ips 110/98Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 1999
Asignacijsko razmerje ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta: s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato izostanek podpisa tožene stranke na "asignacijski pogodbi" ne pomeni, da asignacije ni bilo (1020. člen in sledeči ZOR).