1016. člen ZOR
Izguba pravice do povračila
(1)Dolžnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek.
(2)Porok, ki je plačal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolžnika, in je ta, ker ni vedel za plačilo, znova plačal isto terjatev, ne more zahtevati povračila od dolžnika, pač pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plačal.
- VSL sodba I Cp 3935/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku.
- VSRS Sodba II Ips 780/2008Vrhovno sodišče RS · 2012
Sodišči sta upoštevali sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2005 z dne 14. 4. 2006, s katero je bil tožbeni zahtevek posojilodajalca zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da z navedeno sodbo ni bil zavrnjen tisti del zahtevka posojilodajalca proti tožencu, katerega je tožnica kot porok poplačala, ampak zahtevek za plačilo ostale terjatve, ki v sodni poravnavi med njim in tožnico ni bil zajet. Zato revizija zmotno zatrjuje, da je z navedeno sodbo pravnomočno odločeno, da terjatev posojilodajalca proti tožencu kot glavnemu dolžniku ne obstaja ter da je tudi tožnica ni bila dolžna plačati. Toženec se neutemeljeno sklicuje na 1016. člen ZOR, saj ni izkazal utemeljenosti ugovorov, s katerimi bi lahko zavrnil zahtevek posojilodajalca. Zato za odločitev ni pomembno, ali ga je tožnica obvestila o sklenitvi sodne poravnave in o plačilu v njej dogovorjenih zneskov.
- VSL sodba I Cpg 601/2005Višje sodišče v Ljubljani · 2006
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 5. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cp 3935/2011Višje sodišče v Ljubljani · 23. 5. 2012
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku.
- VSRS Sodba II Ips 780/2008Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 2012
Sodišči sta upoštevali sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2005 z dne 14. 4. 2006, s katero je bil tožbeni zahtevek posojilodajalca zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da z navedeno sodbo ni bil zavrnjen tisti del zahtevka posojilodajalca proti tožencu, katerega je tožnica kot porok poplačala, ampak zahtevek za plačilo ostale terjatve, ki v sodni poravnavi med njim in tožnico ni bil zajet. Zato revizija zmotno zatrjuje, da je z navedeno sodbo pravnomočno odločeno, da terjatev posojilodajalca proti tožencu kot glavnemu dolžniku ne obstaja ter da je tudi tožnica ni bila dolžna plačati. Toženec se neutemeljeno sklicuje na 1016. člen ZOR, saj ni izkazal utemeljenosti ugovorov, s katerimi bi lahko zavrnil zahtevek posojilodajalca. Zato za odločitev ni pomembno, ali ga je tožnica obvestila o sklenitvi sodne poravnave in o plačilu v njej dogovorjenih zneskov.
- VSL sodba I Cpg 601/2005Višje sodišče v Ljubljani · 13. 12. 2006
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
- VSL sodba I Cp 1498/2004Višje sodišče v Ljubljani · 18. 5. 2005
Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.
- VSL sodba in sklep I Cp 2019/2002Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2003
Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR). S tem, ko je zavarovalnica kot porok poravnala dolg tožene stranke, je prenehala tudi odškodninska obveznost glavnega dolžnika.