1015. člen ZOR
Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
Še preden poplača upnika, ima porok, ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v tehle primerih: če dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti, če je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in če se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo.
- VSL sodba I Cp 822/2003Višje sodišče v Ljubljani · 2003
Pritožnica ni nastopala kot porok in se zato ne more uspešno sklicevati na določbo 1015. člena ZOR. Namen zastave in poroštva je sicer podoben - utrditev obveznosti, vendar pa gre za dva različno urejena instituta. Tudi zastavna pogodba in poroštvena pogodba sta različna pravna posla, ki imata različne posledice za stranke posla.
- VSL sodba in sklep I Cp 2019/2002Višje sodišče v Ljubljani · 2003
Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR). S tem, ko je zavarovalnica kot porok poravnala dolg tožene stranke, je prenehala tudi odškodninska obveznost glavnega dolžnika.
- VSRS Sodba II Ips 443/2000Vrhovno sodišče RS · 2001
Iz posojilno zastavne pogodbe ni razvidna podlaga razmerja med zastavnima dolžnikoma in glavnim dolžnikom. Ker zato ni mogoče opredeliti njihovega razmerja kot takega, ki je podobno razmerju med porokom in glavnim dolžnikom, tožnika kljub grozeči izvršbi s prodajo s hipoteko obremenjene nepremičnine ne moreta zahtevati zavarovanja svoje bodoče terjatve proti glavnemu dolžniku. Vendar tožbeni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi bila možna ustrezna opredelitev razmerja med pravdnimi strankami. S porokove strani zahtevano plačilo celotne (pa tudi delne) terjatve upnika proti glavnemu dolžniku ni sredstvo zavarovanja morebitne porokove terjatve v smislu 1015. člena ZOR.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 9. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cp 822/2003Višje sodišče v Ljubljani · 25. 9. 2003
Pritožnica ni nastopala kot porok in se zato ne more uspešno sklicevati na določbo 1015. člena ZOR. Namen zastave in poroštva je sicer podoben - utrditev obveznosti, vendar pa gre za dva različno urejena instituta. Tudi zastavna pogodba in poroštvena pogodba sta različna pravna posla, ki imata različne posledice za stranke posla.
- VSL sodba in sklep I Cp 2019/2002Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2003
Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR). S tem, ko je zavarovalnica kot porok poravnala dolg tožene stranke, je prenehala tudi odškodninska obveznost glavnega dolžnika.
- VSRS Sodba II Ips 443/2000Vrhovno sodišče RS · 29. 3. 2001
Iz posojilno zastavne pogodbe ni razvidna podlaga razmerja med zastavnima dolžnikoma in glavnim dolžnikom. Ker zato ni mogoče opredeliti njihovega razmerja kot takega, ki je podobno razmerju med porokom in glavnim dolžnikom, tožnika kljub grozeči izvršbi s prodajo s hipoteko obremenjene nepremičnine ne moreta zahtevati zavarovanja svoje bodoče terjatve proti glavnemu dolžniku. Vendar tožbeni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi bila možna ustrezna opredelitev razmerja med pravdnimi strankami. S porokove strani zahtevano plačilo celotne (pa tudi delne) terjatve upnika proti glavnemu dolžniku ni sredstvo zavarovanja morebitne porokove terjatve v smislu 1015. člena ZOR.