1013. člen ZOR

Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev lahko na podlagi 1013. člena ZOR zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Porok z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti upniku, pridobi regresno pravico do dolžnika.

Sodišči sta upoštevali sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2005 z dne 14. 4. 2006, s katero je bil tožbeni zahtevek posojilodajalca zoper toženca pravnomočno zavrnjen. Pritožbeno sodišče je pravilno zaključilo, da z navedeno sodbo ni bil zavrnjen tisti del zahtevka posojilodajalca proti tožencu, katerega je tožnica kot porok poplačala, ampak zahtevek za plačilo ostale terjatve, ki v sodni poravnavi med njim in tožnico ni bil zajet. Zato revizija zmotno zatrjuje, da je z navedeno sodbo pravnomočno odločeno, da terjatev posojilodajalca proti tožencu kot glavnemu dolžniku ne obstaja ter da je tudi tožnica ni bila dolžna plačati. Toženec se neutemeljeno sklicuje na 1016. člen ZOR, saj ni izkazal utemeljenosti ugovorov, s katerimi bi lahko zavrnil zahtevek posojilodajalca. Zato za odločitev ni pomembno, ali ga je tožnica obvestila o sklenitvi sodne poravnave in o plačilu v njej dogovorjenih zneskov.

Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev namreč lahko na podlagi 1013. člena ZOR zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Porok z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti upniku, pridobi regresno pravico do dolžnika, zato dejstvo, da naj bi tožnica sodelovala pri porabi prejetega kredita, samo po sebi ne more biti relevantno.

Revident zgolj s sklicevanjem na pritožbene razloge ne more doseči preizkusa pritožbene sodbe.

Razmerje med zavarovalnico in toženo stranko, ki je nastalo s podpisom zavarovalne pogodbe, je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem (997. - 1019. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Porok praviloma odgovarja za izpolnitev cele obveznosti glavnega dolžnika, za katero je prevzel poroštvo (2. odst. 1002. čl. ZOR). S tem, ko je zavarovalnica kot porok poravnala dolg tožene stranke, je prenehala tudi odškodninska obveznost glavnega dolžnika.

Porokova obveznost je akcesorna. Porok jamči za plačilo tuje obveznosti. Če te ni, tudi ni porokove obveznosti.

Tožnikova priglasitev premoženjskopravnega zahtevka z vlogo z dne 19.10.1994 v kazenskem postopku po 388. členu ZOR je pretrgala zastaranje, ki je zato na podlagi prvega odstavka 392. člena ZOR pričelo teči znova, petletni zastaralni rok od vložitve tožbe 07.10.1997 pa še ni potekel. Zastaranja pa ne pretrga samo ustrezno upnikovo dejanje pred sodiščem ali drugim pristojnim organom po 388. členu ZOR, temveč po prvem odstavku 387. člena ZOR tudi dolžnikova pripoznava dolga. Takih toženčevih dejanj pa je bilo več. Če bi bilo mogoče pritrditi toženčevemu stališču o neupoštevanju dopisa z dne 03.04.1991 in priglasitve premoženjskopravnega zahtevka z dne 19.10.1994, bi bilo treba toženčevo izjavo v pritožbi z dne 28.12.1995 obravnavati ne kot pripoznavo dolga v smislu prvega odstavka 387. člena ZOR, temveč kot pismeno pripoznavo zastaranja obveznosti po 366. členu ZOR, to pa bi imelo za posledico toženčevo odpoved zastaranju.

Porok kot zastavni dolžnik ima pravico od glavnega dolžnika zahtevati povračilo škode, ki mu je nastala zaradi izpolnitvene zamude glavnega dolžnika. Razmerje med glavnim dolžnikom in zastavnim dolžnikom je namreč po pravnih učinkih podobno razmerju med glavnim dolžnikom in porokom. Njuna medsebojna razmerja je zato treba ocenjevati ob uporabi določil ZOR, ki urejajo poroštvo in regresna upravičenja poroka proti glavnemu dolžniku.

Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.