86. člen ZD

Sklep o dedovanju je ugotovitvena odločba, ki mora skladno z 214. členom ZD poleg taksativno določenih obveznih sestavin v primeru obstoja volila obsegati tudi priimek in ime volilojemnika, njegov poklic in stalno prebivališče ter natančen opis pripadlega volila.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD). Volilo se upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.

Tožnica bi volilo lahko uveljavljala oz. bi ga tudi morala uveljavljati, torej zahtevati njegovo izpolnitev od dediča. Če ga ni, iz tega odškodninska obveznost dediča ne more nastati. Dokazna ocena, da toženec tožnici (s protipravnim ravnanjem, kar bi bilo nujno za uveljavljanje njegove odškodninske obveznosti) ni preprečil uveljavljanja volila, je prepričljiva in pravilna. Tožnica namreč ni z ničemer izkazala, da bi kaj ukrenila, ko je izvedela za volilo, da bi ga uveljavila, pri čemer je treba imeti v mislih pravna sredstva, ki jih ima volilojemnik na razpolago.

Vrhovno sodišče se strinja s stališčem obeh sodišč, da predstavlja zapis v pokojnikovi oporoki o zadolžitvi pokojne C. A., da v primeru prodaje ali drugačne odsvojitve stanovanja izplača tožniku v roku enega meseca po prenosu lastništva 1/4 vrednosti stanovanja, volilo z odložnim pogojem. Ker pokojna C. A. stanovanja do svoje smrti ni odsvojila, se pogoj ni izpolnil. Drugačno revizijsko stališče, da je s smrtjo pokojne C. A. to breme postalo tožnikova obligacijska terjatev do prvega toženca, je zmotno.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi intervencije zavrglo pritožbo stranske intervenientke z argumentacijo, da nima pravice vložitve pritožbe, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlagateljica ima za stransko intervencijo pravni interes, to je interes, ki izhaja iz pravnega razmerja med intervenientko (volilojemnico) in eno izmed strank (dedičem). S tem ko bo pomagala tožeči stranki, bo varovala svoj na zakonu in oporoki temelječi pravni interes in nadzorovala stranko, od uspeha katere je odvisna njena pravna situacija (njen na prvem odstavku 86. člena ZD temelječ zahtevek).

Glede na to, da je v oporoki izrecno omenjeno "posestvo", ki ga bo morda glavni dedič "dobil nazaj", in da je bilo z enakim izrazom odvzeto premoženje opredeljeno tudi v odločbi o nacionalizaciji, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom izpodbijane sodbe, da je zapustnica dovolj izrecno in določno z oporoko razpolagala s premoženjem, ki ji je bilo po drugi svetovni vojni odvzeto.

Zapis volila v sklepu o dedovanju je le deklaratornega značaja.

Zapis volila v sklepu o dedovanju ali v posebnem sklepu o volilu je deklaratornega in ne konstitutivnega značaja. Utemeljenost tožbenega zahtevka na izpolnitev volila v pravdi ni odvisna od tega, ali je volilojemnik izrecno zahteval izpolnitev volila že v zapuščinskem postopku oziroma se nanj tam skliceval, niti od tega ali ga uveljavlja v postopku iz 224. člena ZD, torej zgolj v okviru pogojev za obnovo pravdnega postopka, kot še zmotno meni revident.

Bistveno je, da je sporna nepremičnina predmet zapuščine in ker tožnici spadata v krog zakonitih dedičev po zapustniku, sta v trenutku zapustnikove smrti pridobili (so)posest na zapustnikovih stvareh (29. člen SPZ), zato uživata posestno varstvo.

Volilo ne predstavlja posebnega dela premoženja, ki ne bi spadal v zapuščino. Naša ureditev dednega prava namreč ne pozna vindikacijskega legata, ki bi omogočal volilojemniku, da pridobi takoj ob smrti zapustnikov ex lege lastninsko pravico na nepremičnini oziroma iz premoženja, ki bi imelo ločen status do zapuščinskega premoženja in torej ne bi predstavljalo premoženja zapustnika. V skladu z določbo 86. člena ZD je možen le damnacijski legat (razen v primeru iz 33. člena ZD), ki pa predstavlja "zgolj" obligacijsko upravičenje volilojemnika, da zahteva iz zapustnikovega premoženja (aIi celo iz premoženja tretje osebe oz. drugih dedičev) določeno stvar.

V sklepu o dedovanju se vsebina volila le opredeli. Pravico zahtevati izpolnitev volila ima volilojemnik od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni, na podlagi oporoke in ne na podlagi sklepa o dedovanju.