83. člen ZD

ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.

Nejasen zapis v pismu, naj se potencialni dediči zapustničinega premoženja po njeni smrti "zmenijo med seboj", tudi po razlagi v smislu določbe 84. člena ZD ne more pripeljati do ugotovitve, da citirana vsebina pisma predstavlja zadnjo lastnoročno oporoko zapustnice s stališča določenosti dedičev (83. člen ZD) in razpolaganja s premoženjem za primer smrti.

Oporoka je enostranska preklicna izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Poslednja volja mora biti določena in razumljiva. Zapis v pismu je nejasen, kajti dediči v pismu niso poimenovani, niso navedena sorodstvena razmerja, skratka, v pismu ni podatkov na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so (primerjaj 83.čl. ZD). Podatki o dedičih morajo biti v oporoki tako določni, da je mogoča njihova identifikacija.

Kadar splošno zdravstveno stanje oporočitelja kljub dolgoletnemu uživanja alkohola ni takšno, da bi ne bil sposoben razumeti pomena oporočne izjave, je veljavnost (lastnoročne) oporoke v skladu z določilom prvega odstavka 59. člena ZD.

Oporoka je veljavna, ker je bilo na podlagi besedila oporoke in s pomočjo zanesljivih spremljajočih okoliščin ugotovljeno, da je dedinja toženka.

Oporoki ni mogoče dati vsebine, ki je besedilo oporoke nima. Vendar je treba v primerih nejasnosti z razlago ugotoviti pravi zapustnikov namen, kar je pa dovoljeno tudi z ugotavljanjem podatkov, ki v oporoki niso navedeni, se pa nanašajo na besedilo oporoke.