195. člen ZD
(1)Zapisnik o razglasitvi pisne oporoke mora obsegati:
1.koliko oporok je bilo najdenih, kateri datum imajo in kje so bile najdene;
2.kdo jih je izročil sodišču ali sestavljalcu smrtovnice;
3.katere priče so bile navzoče pri odpiranju in razglasitvi oporoke;
4.ali je bila oporoka izročena odprta, ali zaprta in s kakšnim pečatom je bila zapečatena.
(2)Če se pri odpiranju oporoke opazi, da je pečat poškodovan, ali da je v oporoki kaj izbrisano, prečrtano ali popravljeno, ali če se najde kaj drugega sumljivega, se mora tudi to navesti v zapisniku.
(3)Zapisnik podpišejo sodnik, zapisnikar in priči.
(4)Na razglašeni oporoki sodišče potrdi, da je bila razglašena; pri tem navede datum razglasitve ter število in datum drugih najdenih oporok.
- VSC Sklep I Cp 214/2020Višje sodišče v Celju · 2020
Glede na pritožbeno navedbo, da je zapustnik dediču D. B. ob predaji oporoke povedal, da ima izrecno željo, da se zapuščinski postopek opravi pred slovenskim sodiščem, in tudi omenil, da je to željo izrazil v oporoki, obstaja verjetnost, da je zapustnik v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena Uredbe za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njem, izbral pravo države, katere državljanstvo je imel v času izbire ali ob smrti. V tem primeru bi torej dediči skladno s 5. členom Uredbe lahko sklenili dogovor o izbiri sodišča na način, kot je predpisan v drugem odstavku tega člena. Že iz razloga, da imajo dediči možnost skleniti tak dogovor, sploh pa iz razloga ekonomičnosti, je smiselno, da sodišče prve stopnje najprej pozove dediča D. B., da predloži oporoko, in da jo v skladu z določbo petega odstavka 194. člena in 195. členom Zakona o dedovanju (ZD) odpre in prebere ter na ta način izve, ali je zapustnik v oporoki navedel izbiro prava in o tem obvesti dediče zaradi morebitne sklenitve že navedenega dogovora o izbiri sodišča.
- VSL sklep I Cp 2904/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 7. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep I Cp 214/2020Višje sodišče v Celju · 22. 7. 2020
Glede na pritožbeno navedbo, da je zapustnik dediču D. B. ob predaji oporoke povedal, da ima izrecno željo, da se zapuščinski postopek opravi pred slovenskim sodiščem, in tudi omenil, da je to željo izrazil v oporoki, obstaja verjetnost, da je zapustnik v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena Uredbe za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njem, izbral pravo države, katere državljanstvo je imel v času izbire ali ob smrti. V tem primeru bi torej dediči skladno s 5. členom Uredbe lahko sklenili dogovor o izbiri sodišča na način, kot je predpisan v drugem odstavku tega člena. Že iz razloga, da imajo dediči možnost skleniti tak dogovor, sploh pa iz razloga ekonomičnosti, je smiselno, da sodišče prve stopnje najprej pozove dediča D. B., da predloži oporoko, in da jo v skladu z določbo petega odstavka 194. člena in 195. členom Zakona o dedovanju (ZD) odpre in prebere ter na ta način izve, ali je zapustnik v oporoki navedel izbiro prava in o tem obvesti dediče zaradi morebitne sklenitve že navedenega dogovora o izbiri sodišča.
- VSL sklep I Cp 2904/2011Višje sodišče v Ljubljani · 4. 4. 2012
Sprožitev pravde pred razglasitvijo naknadno najdene oporoke ali predno zapuščinsko sodišče obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice v pravdi, ni dopustna. Ko pravdno sodišče prejme tožbo (vloženo na podlagi drugega odstavka 222. člena ZD) mora preizkusiti, ali je bilo postopano po določbah prvega in drugega odstavka 222. člena ZD.