Vrhunski šport

Kje se izraz uporablja

• 6. člen ZŠpo-1 – (športni programi in izvajalci)

  … obštudijska športna dejavnost; 4. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; 5. kakovostni šport; 6. vrhunski šport; 7. šport invalidov; 8. športna rekreacija; 9. šport starejših. (2) Izvajalci športnih pro …

• 16. člen ZŠpo-1 – (način izbire programov in področij letnega programa športa)

  … informacijsko-komunikacijske tehnologije; 4. za organiziranost v športu: - na področju kakovostnega in vrhunskega športa: a) konkurenčnost športne panoge; b) nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge; c) število športnikov oziroma ra …

• 35. člen ZŠpo-1 – (pravice)

  … člena tudi pravico do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. (5) Vrhunski športnik ima poleg pravic iz prvega odstavka tega člena tudi pravico do zaposlitve v javnem sektorju v skladu s 63. členom tega zakona. ( …

• 35.j člen ZŠpo-1 – (obveznost vračila)

  (1) Nekdanji vrhunski športnik je dolžan vrniti prehodno denarno nadomestilo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih okoliščin ali zaradi v …

• 43. člen ZŠpo-1 – (svet ministra)

  … njegovo posvetovalno telo, sestavljeno iz uveljavljenih strokovnjakov s področja športa, vrhunskih športnikov in strokovnih delavcev v športu.

• 49. člen ZŠpo-1 – (strokovno usposobljen delavec)

  … programi usposabljanj, sprejeti po tem zakonu, izvaja in spremlja proces športne vadbe. (3) Vrhunski športnik, ki ima strokovno usposobljenost prve stopnje v športni panogi, v kateri si je pridobil naziv vrhunskega športnika, lahko v šport …

• 63. člen ZŠpo-1 – (namen zaposlovanja)

  (1) Za namen podpore in sistemske pomoči vrhunskemu športu ter promocije države in lokalnih skupnosti se v javnem sektorju lahko zaposlijo vrhunski športniki in strokovni delavci, ki opravljajo strokovno delo na programih iz 4. do 7. točke …

• 64. člen ZŠpo-1 – (merila za zaposlitev)

  … izpolnjevati kriterije za uvrstitev na prednostno listo za zaposlitev, ki so: 1. za kandidate, ki so vrhunski športniki: dosežen rezultat na velikem mednarodnem tekmovanju ali izpolnjena norma za udeležbo na velikem mednarodnem tekmovanju; …

Sodna praksa k 2. člen ZŠpo-1

• UPRS Sodba I U 1572/2020-10

  Upravno sodišče RS · 5. 1. 2023

  Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje nekatere pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Tudi z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.

• UPRS Sodba I U 456/2020-24

  Upravno sodišče RS · 20. 12. 2021

  Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Tekmovanje je že po sami naravi stvari povezano z ugotavljanjem, kdo je boljši oziroma uspešnejši, torej z merjenjem rezultatov in njihovo primerjavo oziroma „rangiranjem“ ter selekcioniranjem. Evidenca pa je namenjena sistematičnemu spremljanju in vpisovanju podatkov. Glede na te okoliščine se že po sami naravi stvari športni programi, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, bistveno razlikujejo od športnih programov, ki ne sodijo na to področje in so torej namenjeni športni vzgoji in rekreaciji. Pri programih, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, je torej podan stvaren in razumen razlog za drugačno urejanje kot pri programih, ki na

• UPRS Sodba I U 437/2020-49

  Upravno sodišče RS · 27. 5. 2021

  Iz določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira. Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.

Sorodni izrazi