Upravljavec državne pomoči

Kje se izraz uporablja

• 3. člen ZSDrP – (pristojni organ)

  … minimis« ter vodi evidence o teh podatkih, -        pripravi letno poročilo, -        svetuje upravljavcem državnih pomoči.

• 5. člen ZSDrP – (posredovanje vsebine državnih pomoči)

  (1) Vsebino posamezne državne pomoči pripravi upravljavec državne pomoči in jo posreduje ministrstvu. Enako velja tudi za dopolnitev ali spremembo že obstoječe državne pomoči ter za dodelitev pomoči po pravilu »de minimis«. (2) Izjema od te …

• 6. člen ZSDrP – (posredovanje priglasitev Evropski komisiji)

  … državne pomoči Evropski komisiji najkasneje v roku 45 dni od njenega prejema. O tem obvesti upravljavca državne pomoči. (2) Kolikor ministrstvo meni, da priglašena državna pomoči ni skladna s pravili na področju državnih pomoči, pozove upr …

• 7. člen ZSDrP – (skupinske izjeme in pravilo »de minimis«)

  … najkasneje v roku 15 dni od njihovega prejema. (2) V primeru neskladnosti ministrstvo pozove upravljavca državne pomoči, da jo odpravi in mu določi rok za uskladitev. Če upravljavec državne pomoči v danem roku ne prilagodi, ministrstvo o t …

• 8. člen ZSDrP – (zbiranje podatkov)

  … minimis« ter podatke o uspešnosti in učinkovitosti porabe državnih pomoči. Podatke posreduje upravljavec državne pomoči. (2) Ministrstvo vodi bazo podatkov o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis«.

• 11. člen ZSDrP – (svetovanje)

  Ministrstvo svetuje upravljavcem državnih pomoči pri pravilni uporabi in tolmačenju pravil na področju državnih pomoči, nudi pomoč pri pripravi pravnih podlag za dodeljevanje državnih pomoči ter opozarja in predlaga ukrepe pri odpravi moreb …

Sodna praksa k 2. člen ZSDrP

• VSRS Sodba II Ips 57/2022

  Vrhovno sodišče RS · 10. 5. 2023

  1. Udeleženci življenjskega razmerja, iz katerega izvira spor za plačilo pogodbene kazni med tožnico in toženko, so trije. Tožnica je javna agencija, toženka je zasebno podjetje. Tu je še tretja oseba - mladi raziskovalec, zaposlen pri toženki. Ta v pogodbi med pravdnima strankama nastopa kot objekt (financiranja), v resnici pa je osrednji subjekt življenjskega primera. Vrhovno sodišče je odločalo o naslednjem revizijskem vprašanju: Ali je po sklenjeni pogodbi o sofinanciranju mladega raziskovalca v primeru zamude pri doseganju pogodbenih ciljev (pri toženki zaposleni mladi raziskovalec, ki ga je ta sama izbrala, zamuja pri pridobitvi doktorskega naslova) tožena stranka dolžna vrniti prejeta sredstva delno oziroma v celoti, kot to določa 34. člen pogodbe? 2. Načelo vestnosti in poštenja ob hkratnem upoštevanju dejstva, da gre v obravnavanem primeru za posebno vrsto javnopravnega razmerja (ki temelji na upravni pogodbi), pri katerem je močno poudarjen javni interes, terja, da je treba dogovor o pogodbeni kazni v konkretnem primeru razlagati na način, da se dolžnost njenega plačila s strani toženke uresniči zgolj v primeru, ko slednja ne bi izpolnila svojih temeljnih pog

• VSRS Sodba II Ips 9/2023

  Vrhovno sodišče RS · 10. 5. 2023

  1. Udeleženci življenjskega razmerja, iz katerega izvira spor za plačilo pogodbene kazni med tožnico in toženko, so trije. Tožnica je javna agencija, toženka je zasebno podjetje. Tu je še tretja oseba - mlada raziskovalka, zaposlena pri toženki. Ta v pogodbi med pravdnima strankama nastopa kot objekt (financiranja), v resnici pa je osrednji subjekt življenjskega primera. Toženki je bilo s pravnomočno sodbo naloženo, naj plača pogodbeno kazen. Pravna podlaga izpodbijane odločitve je pogodbeno določilo, ki obveznost plačila pogodbene kazen navezuje na dejstvo, da namen in cilj programa (t. j., uspešen zagovor doktorske naloge in pridobitev naslova doktor znanosti) nista pravočasno dosežena. Mlada raziskovalka je doktorirala, a ne pravočasno. Vrhovno sodišče je odločalo o naslednjem revizijskem vprašanju: Ali je v obravnavanem primeru materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je na podlagi pogodbe o sofinanciranju mladega raziskovalca iz gospodarstva toženka dolžna vrniti tožnici del prejetih sredstev, ker je pri toženki zaposlena mlada raziskovalka zamujala pri pridobitvi doktorskega naslova? 2. Načelo vestnosti in poštenja ob hkratnem upo

• VSL Sodba I Cp 1062/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 17. 11. 2022

  Pridobitev doktorata ni toženkina obligacija rezultata, kajti sama kot pravna oseba ne more doktorirati, ampak gre za obveznost njenega varovanca, za katerega je skladno s pogodbeno avtonomijo med drugim prevzela odgovornost, da bo pravočasno doktoriral. Sodišče je tožbeni zahtevek pravilno obravnavalo kot pogodbeno kazen. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da bo toženka plačala določen denarni znesek za vsak mesec zamude, če mladi raziskovalec ne bo pravočasno doktoriral. Gre za s pogodbo dogovorjeno posledico toženčeve zamude z izpolnitvijo. Gospodarska pogodba je zgolj tista pogodba, pri kateri imata položaj gospodarskega subjekta obe pogodbeni stranki. V konkretnem primeru pa tožnica ni gospodarska družba, ne glede na to, da med njene dejavnosti sodi tudi dejavnost izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja.

Sorodni izrazi