6. člen ZSDrP
(posredovanje priglasitev Evropski komisiji)
(1)Ministrstvo posreduje priglasitev državne pomoči Evropski komisiji najkasneje v roku 45 dni od njenega prejema. O tem obvesti upravljavca državne pomoči.
(2)Kolikor ministrstvo meni, da priglašena državna pomoči ni skladna s pravili na področju državnih pomoči, pozove upravljavca državne pomoči, da jo uskladi. Kolikor upravljavec vztraja pri prvotno posredovani vsebini državne pomoči, poda izjavo, da se Evropski komisiji posreduje priglasitev s predlagano vsebino. Ministrstvo priglasitev posreduje Evropski komisiji v roku petih dni po prejemu izjave upravljavca.
(3)Komunikacija v smislu dodatnih vprašanj, obrazložitev in informacij, povezanih s priglašenimi državnimi pomočmi med Evropsko komisijo in upravljavcem, poteka preko ministrstva.
(4)Po prejeti odločitvi s strani Evropske komisije je ministrstvo dolžno o tem obvestiti upravljavca.
- VSL Sodba II Cp 1416/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Pogodbena kazen v višini 30 % vseh izplačanih sredstev ob upoštevanju pomena, ki ga je imela pravočasna izpolnitev za toženko, ni pretirana. Upoštevati je namreč treba, da gre pri financiranju, ki je bilo izvedeno na podlagi Pogodbi o sofinanciranju mladega razikovalca iz gospodarstva, za obliko državne pomoči, ki je ob upoštevanju prava EU dovoljena le pod strogimi pogoji, ki zagotavljajo, da posameznemu upravičencu ni dana neupravičena konkurenčna prednost pred drugimi subjekti na trgu. Če zamuda z izpolnitvijo ne bi bila ustrezno sankcionirana in bi smel upravičenec prejeta sredstva obdržati oziroma bi bilo vračilo minimalno, bi s tem pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi. Tožnica ni gospodarska družba, prav tako je ni mogoče uvrstiti med druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (sofinanciranje programa raziskovalnega dela mlade raziskovalke je izrazito nepridobitno), zato za zastaranje terjatev iz sklenjene pogodbe velja splošni zastaralni rok. Upnik mora najkasneje ob sprejemu izpolnitve podati izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Izjavo lahko torej poda tudi prej, to je vsaj takrat, ko dolžnik pride v zamudo.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 1. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1416/2019Višje sodišče v Ljubljani · 22. 1. 2020
Pogodbena kazen v višini 30 % vseh izplačanih sredstev ob upoštevanju pomena, ki ga je imela pravočasna izpolnitev za toženko, ni pretirana. Upoštevati je namreč treba, da gre pri financiranju, ki je bilo izvedeno na podlagi Pogodbi o sofinanciranju mladega razikovalca iz gospodarstva, za obliko državne pomoči, ki je ob upoštevanju prava EU dovoljena le pod strogimi pogoji, ki zagotavljajo, da posameznemu upravičencu ni dana neupravičena konkurenčna prednost pred drugimi subjekti na trgu. Če zamuda z izpolnitvijo ne bi bila ustrezno sankcionirana in bi smel upravičenec prejeta sredstva obdržati oziroma bi bilo vračilo minimalno, bi s tem pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi. Tožnica ni gospodarska družba, prav tako je ni mogoče uvrstiti med druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (sofinanciranje programa raziskovalnega dela mlade raziskovalke je izrazito nepridobitno), zato za zastaranje terjatev iz sklenjene pogodbe velja splošni zastaralni rok. Upnik mora najkasneje ob sprejemu izpolnitve podati izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Izjavo lahko torej poda tudi prej, to je vsaj takrat, ko dolžnik pride v zamudo.