iuris

Uporabno dovoljenje

Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

odločba, s katero se dovoljuje uporaba objekta

dokument, ki ga izda minister za promet in predstavlja formalno zaključitev izvajanja vzdrževalnih del v javno korist ter potrjuje skladnost izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa in zahtevami interoperabilnosti

Kje se izraz uporablja

  • 1. člen GZ-1 – (vsebina in uporaba zakona)

    … objektov in druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov. (2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za graditev objektov v času, ko jih je treba nemudoma izvesti za odvračanje nevarnosti in povzročitve nadaljnje škode ob neposredni ogro …

  • 2. člen GZ-1 – (namen)

    … gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu. (3) Namen tega zakona se ur …

  • 8. člen GZ-1 – (začetek uporabe objektov)

    Za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, je treba imeti uporabno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt. Objekte je treba uporabljati v skladu z gradbenim in uporabnim dovoljenjem.

  • 9. člen GZ-1 – (pristojnost upravnih organov za izdajo odločb v postopkih dovoljevanja in evidentiranje prijav začetka gradnje)

    … nad 10 MW, 4.2   objekti kemične industrije: a)  rafinerije, b)  objekti za proizvodnjo, uporabo in skladiščenje razstreliva, smodnika in drugih eksplozivnih snovi, 4.3   skladišča in rezervoarji: a)  skladišča zelo lahko vnetljivih tekoči …

  • 10. člen GZ-1 – (pristojnost organov za opravljanje inšpekcijskega nadzora)

    … se nanaša na: -        skladnost z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, ter drugimi sorodnimi predpisi občine, občinski inšpekt …

  • 39. člen GZ-1 – (projektna in druga dokumentacija)

    … pogojev, mnenj, gradbenega dovoljenja, prijavi začetka gradnje, izvedbi gradnje, pridobitvi uporabnega dovoljenja in evidentiranju ter uporabi objekta. (2) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na: -        projektno d …

  • 43. člen GZ-1 – (pridobivanje mnenj)

    … obrazloženo. V mnenje se lahko vključijo tudi podatki oziroma pogoji za izvedbo gradnje in uporabo objekta. (5) Mnenjedajalec mora mnenje podati v 30 dneh od prejema zahteve za izdajo mnenja. Rok za izdajo mnenja se lahko podaljša na zahte …

  • 47. člen GZ-1 – (mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)

    … v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo. (5) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za mnenja, ki se izdajajo na zahtevo upravnega organa v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja v skladu s 65. členom tega zak …

Sodna praksa k 3. člen GZ-1

  • UPRS Sodba I U 509/2022-20
    Upravno sodišče RS · 30. 6. 2025

    V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode uporabljen kriterij lege, po katerem so bila določena posamezna, različno vrednotena območja, ustreza različnosti dejanskih stanj in razlikovanje ni arbitrarno. Osnovna komunalna opremljenost (vodovodno omrežje elektroenergetsko omrežje, ceste in kanalizacija pod pogojem, da niso dovoljene čistilne naprave), je pogoj za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče ne glede na lego oziroma območje. Komunalna opremljenost je po Zakonu o stavbnih zemljiščih in Dogovoru o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega (Uradni list SRS, št. 19/86) upoštevana kot posebno merilo, pri čemer sodišče sodi, da je lahko ta kriterij, glede na Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode, ki se pri nezazidanih stavbnih zemljiščih komunalne opreme ne točkuje posebej, upoštevan pri legi nepremičnine v smislu dodatne komunalne opremljenosti.

  • UPRS Sodba III U 258/2024-50
    Upravno sodišče RS · 9. 5. 2025

    V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.

Vse odločbe (2) →

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.