Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture

Ta pravilnik določa postopek za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter postopek in pogoje za začetek, izvajanje in dokončanje vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture.

(1)Ta pravilnik se uporablja za proge oziroma sestavne dele prog, ki so del javne železniške infrastrukture.

(2)Ta pravilnik se uporablja tudi za tire za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov, ter tire v lokomotivskih depojih in garažne tire.

(3)Na industrijskih tirih ne veljajo določbe tega pravilnika glede vzdrževalnih del v javno korist, razen za dela na elementih, napravah, sistemih in sestavnih delih prog, preko katerih je izvedena medsebojna povezava z javno železniško infrastrukturo.

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: 1. »tekoče vzdrževanje« je opravljanje vzdrževalnih del, ki zagotavljajo normalno obratovalno sposobnost in prometno varnost na elementih, napravah, sistemih in sestavnih delih proge v njihovi predvideni življenjski dobi. Obseg in pogostnost tekočega vzdrževanja sta predpisana v tehničnih predpisih. Med dela tekočega vzdrževanja se uvrščajo predvsem izvajanje meritev stanja elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog javne železniške infrastrukture, vse vrste obdobnih pregledov, nastavitve parametrov elementov sestavnih delov prog, odpravo motenj in napak, druga sprotna popravila, redni nadzor nad stanjem elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog, vključno z njihovim upravljanjem z informacijskimi orodji, in vsa ostala dela, ki so potrebna za zagotavljanje normalne obratovalne sposobnosti elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog ter za zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah; 2. »tehnični predpisi« so predpisi, s katerimi se podrobneje določajo tehnične zahteve za posamezne elemente, naprave, sisteme ali sestavne dele prog ter pogoji za njihovo projektiranje, gradnjo in vzdrževanje; 3. »investicijsko vzdrževanje« je opravljanje vzdrževalnih del na elementih, napravah, sistemih in sestavnih delih prog, ki se izvajajo v daljših časovnih obdobjih in se ne štejejo za tekoče vzdrževanje, vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcijo ali novogradnjo; 4. »izvedbeni načrt« je ustrezna projektna dokumentacija, ki se pripravi za načrtovana vzdrževalna dela v javno korist glede posameznih sestavnih delov proge; 5. »revizija izvedbenega načrta« je kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti sestavin projektne dokumentacije, s katero se dokazuje, da se s predvidenimi vzdrževalnimi deli v javno korist izboljšujejo prometno-tehnološke in varnostne lastnosti proge ali gradijo pomožni objekti v progovnem pasu. Za proge, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora revizija preveriti, ali so izpolnjene vse bistvene zahteve, da bo element, naprava, sistem in sestavni del proge v skladu z zahtevami interoperabilnosti; 6. »tehnični pregled« je pregled zgrajenega objekta, s katerim se ugotovi, ali je objekt zgrajen v skladu z izvedbenimi načrti in ali izpolnjuje predpisane bistvene zahteve in zagotavlja varno odvijanje železniškega prometa; 7. »element« je sestavni del naprave; 8. »naprava« je sestav elementov, povezanih v funkcionalno celoto, ki zagotavlja izvajanje/odvijanje določene funkcije; 9. »sistem« je sklop naprav, ki predstavljajo funkcionalno sklenjeno celoto; 10. »varnostni načrt« je dokument, izdelan v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) in določa splošne in posebne pogoje zavarovanja delovišča in ostale postopke, ki so potrebni za zagotovitev varnega odvijanja prometa v času del; 11. »zapora« je zapora enega tira na dvotirni progi, zapora obeh tirov na dvotirni progi, zapora proge med dvema postajama na enotirni progi ali zapora enega ali več tirov na postaji zaradi izvedbe tekočih in investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in novogradenj ter del, ki so posledica izvajanja tretjih oseb; 12. »izvajalec vzdrževanja« je organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo vzdrževanja javne železniške infrastrukture; 13. »izvajalec vodenja prometa« je organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo vodenja železniškega prometa; 14. »vodja del« je izvršilni železniški delavec izvajalca vzdrževanja, z opravljenim ustreznim izpitom, ki je v skladu z določbami predpisa o strokovni izobrazbi izvršilnih železniških delavcev ter v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in ima opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del; 15. »evidenca vzdrževalnih del« je praviloma evidenčna knjiga. V evidenco vzdrževalnih del se vpišejo predvsem začetek in dokončanje del, vrsta opravljenih del, ime in priimek osebe, ki je ta dela izvajala, ter ostali pomembni zaznamki in ugotovitve; 16. »stanje nevarnosti« je stanje elementa, naprave, sistema ali sestavnega dela proge, za katerega se oceni, da lahko povzroči ogrožanje varnosti prometa, poškodbe osebja, premoženjsko škodo ali druge nesprejemljive posledice; 17. »projekt izvedenih del« je dokumentacija o izvedenih delih oziroma izvedbeni načrt, v katerega so vključene vse spremembe, ki so nastale v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist; 18. »nadomestne povezave« so tehnični ukrepi, s katerimi se zagotovi takšna raven delovanja elektroenergetskih, signalnovarnostnih ali telekomunikacijskih naprav, da ni onemogočeno ali ovirano odvijanje prometa (npr. izgradnja posebnega kabla ali najem kapacitet pri drugih podjetjih zaradi prekinitve obstoječih kabelskih povezav za signalnovarnostne in telekomunikacijske elemente, naprave ali sisteme, ki so v skladu s 4. člen om tega pravilnika razvrščeni v 1. ali 2. kategorijo); 19. »uveljavljena praksa« so takšni postopki dela, ki so skozi tehnične predpise s področja vzdrževanja in skozi praktične izkušnje osebja izvajalca vzdrževanja, preizkušeni in potrjeni kot najučinkovitejši in najhitrejši ter zagotavljajo popolnost opravljenih del; 20. »izvajalec« je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju vzdrževalnih del; 21. »investitor« je pravna ali fizična oseba, praviloma je to upravljavec, ki naroči vzdrževalna dela v javno korist; 22. »uporabno dovoljenje« je dokument, ki ga izda minister za promet in predstavlja formalno zaključitev izvajanja vzdrževalnih del v javno korist ter potrjuje skladnost izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa in zahtevami interoperabilnosti.

(2)Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa in graditve objektov.

(1)V kategorijo vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti se uvrščajo proge slovenskega železniškega omrežja, ki so v skladu z Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02) določene kot glavne proge, poleg teh pa tudi proge št. 11, 12 in 13 iz priloge 1.a, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Ostale proge, na katerih se zagotavlja interoperabilnost, se določijo z nacionalnim programom razvoja javne železniške infrastrukture.

(3)Elementi, naprave in sistemi, ki zagotavljajo interoperabilnost železniške infrastrukture, so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Izvajalec vzdrževanja na podlagi izdelanega in potrjenega letnega programa tekočih in investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in novogradenj ter del, ki so posledica izvajanja tretjih oseb, izdela mesečni načrt do petnajstega dne tekočega meseca za prihodnji mesec, v katerem morajo biti opredeljene vse zapore za izvedbo teh del.

(2)V primeru pričakovanih zapor mora mesečni načrt iz prejšnjega odstavka izvajalec vzdrževanja koordinirati z izvajalcem vodenja prometa in dobiti njegovo odobritev v skladu s prometnim pravilnikom.

(3)Izvajalec vodenja prometa o odobreni pričakovani zapori izda odredbo, s katero izvajalca vzdrževanja obvesti o načinu odvijanja prometa v času zapore.

(4)V primeru nepričakovanih zapor je izvajalec vzdrževanja dolžan take zapore koordinirati neposredno z izvajalcem vodenja prometa, ki mu ustno ali pisno odobri nepričakovano zaporo in pričetek izvajanja del.

(5)Če je pri zapori treba zaustaviti tudi cestni promet ali je le-ta oviran do take mere, da se ne more odvijati na običajen način, mora izvajalec vzdrževanja pred začetkom izvajanja del dobiti tudi dovoljenje za zaporo ceste oziroma za začasno oviranje cestnega prometa skladno s predpisi, ki urejajo področja javnih cest.

(6)V primeru pričakovane zapore, ki ni predvidena z voznim redom, ali nepričakovane zapore mora prevoznik ali njegov pooblaščenec organizirati nadomestni prevoz potnikov.

(1)Izvajalec vzdrževanja lahko uvede zaporo po pridobitvi odobritve zapore s strani izvajalca vodenja prometa v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika.

(2)Ob uvedbi pričakovane ali nepričakovane zapore je treba ravnati v skladu z določbami signalnega in prometnega pravilnika o zapori ter glede na vrsto del, ki se bodo izvedla, opraviti naslednje aktivnosti: – pridobiti dovoljenje progovnega prometnika ali prometnika za začetek zapore, – označiti območje zapore s signali in signalnimi oznakami skladno z določili signalnega pravilnika, – ustrezno zavarovati delovišča in delovne skupine, – po potrebi izklopiti vozno omrežje, – po potrebi izključiti ali omejiti delovanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

(3)Po dobljenem dovoljenju za začetek pričakovane ali nepričakovane zapore od prometnika ene od sosednjih postaj ali progovnega prometnika, vodja del vpiše zaporo v prometni dnevnik oziroma obvesti progovnega prometnika ali prometnika sosednjih postaj o uvedbi zapore s fonogramom.

(1)V času pričakovane zapore se promet odvija na način, določen v odredbi, ki jo izda izvajalec vodenja prometa. V času nepričakovane zapore pa se odvija promet na način, ki ga izvajalec vzdrževanja dogovori z izvajalcem vodenja prometa ob odobritvi nepričakovane zapore.

(2)Če se dela opravljajo na tirih, kjer je medtirna razdalja 3800 mm in več, je treba mejo delovišča ustrezno označiti (npr. z varnostno vrvico z zastavicami, opozorilnim trakom) in ni potrebna vpeljava počasne vožnje na sosednjih tirih zaradi zagotavljanja varnosti delovnih skupin.

(3)Ob vožnji vlakov s hitrostjo nad 120 km/h mora biti čuvaj delovne skupine v stalni zvezi z vlakovnima odpravnikoma dveh sosednjih postaj. Vlakovni odpravnik predavizira vožnjo vlaka čuvaju delovne skupine. Ta o vožnji vlaka obvesti vodjo del in skupino delavcev, ki se morajo takoj umakniti s proge ali od proge na zadostno razdaljo (2,5 m od roba zunanje tirnice).

(4)Počasna vožnja vlakov na sosednjih tirih, ki se lahko glede na vrsto del in medtirno razdaljo izvaja s hitrostjo 30 do 50 km/h, se mora vpeljati, če se dela opravljajo na tirih, kjer je medtirna razdalja manj kot 3800 mm. Če se dela opravljajo na tirih, kjer je medtirna razdalja pod 3600 mm, se mora postaviti tudi kontrola profila na prometnih mestih, kjer je možna izločitev voznih sredstev, ki prekoračujejo mejo nakladalnega profila, še pred prevozom zadnje postaje pred zaporo.

(5)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se mora vpeljati počasna vožnja na sosednjem tiru, kadar se izvaja polaganje tira s portalnimi dvigali, sejanje tira, izkopi za tampone z bagri, delo z nakladalniki, buldožerji in avtodvigali ali druga podobna dela, pri katerih je vpeljava počasne vožnje potrebna zaradi zagotovitve varnega odvijanja prometa in izvedbe del.

(6)Počasna vožnja vlakov na sosednjih tirih se vpelje samo za čas trajanja vzrokov, zaradi katerih se je vpeljala.

(1)Zapora preneha, ko so dela zaključena do te mere, da je omogočen varen železniški promet.

(2)Vodja del mora ob prenehanju zapore ravnati v skladu z določili prometnega pravilnika.

(3)Vodja del lahko glede na vrsto del, ki so bila opravljena, predpiše ali s fonogramom obvesti progovnega prometnika, da se lahko po prenehanju zapore promet odvija z največjo dovoljeno progovno hitrostjo, ali pa v skladu s tehničnimi predpisi in na podlagi dejansko ugotovljenega stanja odredi počasno vožnjo, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti.

(4)Če dela obsegajo obnovo tirov, se uvede počasna vožnja na naslednji način: – po obnovljenem tiru do končane I. regulacije do 30 km/h. Pri tem najdaljši odsek počasne vožnje znaša med 1000 in 2000 m in se določa glede na dejanske okoliščine; – po I. regulaciji do dokončane III. regulacije do 50 km/h. Pri tem se počasne vožnje lahko izvajajo največ 10 dni; – po III. regulaciji – največja dovoljena progovna hitrost.

(5)Uvedba počasnih voženj po ukinitvi zapore, ki je bila posledica del na signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in/ali elektroenergetskih napravah, se določi na podlagi določb tehničnih predpisov s področja vzdrževanja. V primeru, da omenjeni predpisi ne predvidevajo počasnih voženj za konkretna dela, narava teh del pa je taka, da je uvedba počasne vožnje nujna, prav tako pa uvedba počasne vožnje ni bila predvidena v dokumentaciji, ki je bila podlaga za izvajanje del, se uvede hitrost od 30 do 80 km/h, glede na dejansko stanje.

(1)Kadar se uvaja zapora na enotirni progi, se lahko, če za to obstajajo pogoji, zagotovi odvijanje prometa po obvozni progi.

(2)Kadar se uvaja daljša zapora na dvotirni progi in zaradi obsega prometa po drugem tiru ne bi bilo možno zagotoviti prevoza vseh vlakov, obstajajo pa pogoji za izgradnjo obvozne povezave, se lahko zgradi obvozna povezava.

(3)Obvozne povezave ali drugi ukrepi za zmanjšanje posledic pričakovanih zapor morajo biti ekonomsko utemeljeni in usmerjeni k ohranjanju propustnosti proge med točkama, med katerima se načrtuje zapora.

(1)Postopki, predvideni v prvem do petem odstavku 5. člena, v 6. in 7. členu ter prvem in tretjem odstavku 8. člena, se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko je za izvedbo del tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij ali novogradenj potrebna delna ali popolna izločitev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in/ali elektroenergetskih naprav in je zaradi njihove izločitve izvajanje prometa moteno v takšnem obsegu, da je za čas trajanja izločitve potrebno predpisati drugačne postopke odvijanja prometa od običajnih.

(2)Kadar se izvajajo dela v okviru investicijskega vzdrževanja, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij ali novogradenj elektroenergetskih, signalnovarnostnih ali telekomunikacijskih napravah, elementih ali sistemih brez zapore, z njimi pa se onemogoča ali ovira odvijanje prometa zaradi prekinitve njihovega delovanja, se lahko zagotovijo nadomestne povezave.

(3)V primerih, ko narava tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij ali novogradenj ne zahteva zapore, se pa z deli vpliva na redne postopke dela izvajalca vodenja prometa, sega v prosti profil ali se s temi deli kakorkoli vpliva na varnost prometa ali osebja, se izvajajo dela v skladu z določbami signalnega in prometnega pravilnika in s tehničnim predpisi, ki urejajo vzdrževanje posameznih sestavnih delov prog.

(4)Kadar se izvajajo dela brez zapore, je potrebna vpeljava počasne vožnje v naslednjih primerih: – pri delih na objektih ob progi, z zaščiteno gradbeno jamo pod ravnijo gornjega roba tirnice. V času odkopavanja in izvedbe zaščite je dovoljena hitrost do 30 km/h, pri ostalih delih, ko je zaščitna gradbena jama v funkciji, pa do 50 km/h; – pri delih med prostim in nakladalnim profilom. Pri razdalji 1900 mm in več od osi tira in če je zagotovljena nepremičnost objekta ali stroja in stabilnost tira, je hitrost redna. Kadar ti pogoji niso zagotovljeni, se hitrost zmanjša glede na dane razmere, da se zagotovi varnost ljudi in prometa; – pri delih pod progo (provizoriji, vrtanje ipd.) je dovoljena hitrost od 30 do 50 km/h, glede na dejansko stanje; – pri sanacijah objektov z injeciranjem, za objekte, katerih konstrukcijski deli so manj kot 2,0 m pod gornjim robom tirnice; dovoljena je hitrost do 30 km/h, in sicer sedem dni po končanem injeciranju; – pri delih na signalnovarnostnih, telekomunikacijskih ali elektroenergetskih napravah, skladno z določbami signalnega ali prometnega pravilnika oziroma tehničnih predpisov s področja vzdrževanja. V primeru, da omenjeni predpisi ne predvidevajo ukrepov za konkretna dela, narava teh del pa je taka, da je uvedba počasne vožnje nujna, se uvede hitrost od 30 do 80 km/h, glede na dejansko stanje.

(1)Pri načrtovanju časovnih obdobij za izvedbo tekočih in investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in novogradenj ter del, ki so posledica izvajanja tretjih oseb, se mora zagotoviti, da se vsa dela, ki onemogočajo ali ovirajo varen železniški promet izvajajo le v tistem časovnem obdobju, ki je za izvedbo vzdrževalnih del predvideno v voznem redu, ali v času med zaporednimi vožnjami vlakov ali v časovnem obdobju najmanjše obremenitve prog (v nočnem času, preko vikendov ali praznikov ipd).

(2)Izvajalec vzdrževanja ali investitor dostavi izdelovalcu voznega reda program del za naslednje voznoredno obdobje, pri katerem je potrebna zapora ali izločitev naprav in je takšna dela možno vnaprej načrtovati, lahko pa nastopi tudi kot prosilec za dodelitev vlakovnih poti, ki jih potrebuje za izvedbo načrtovanih del.

(3)Pri načrtovanju voznega reda se upošteva program načrtovanih del, in sicer v obliki vnaprej zagotovljenih časovnih obdobij za izvedbo del iz prvega odstavka tega člena. Vnaprej zagotovljena časovna obdobja v voznem redu se lahko glede na obseg prometa na progi določijo tudi kot razmiki med posameznimi vožnjami vlakov, če časovno omogočajo izvedbo načrtovanih vzdrževalnih del.

(1)Tekoča in investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.

(2)Tehnična dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega: – projekte izvedenih del za elemente, naprave, sisteme in/ali sestavne dele prog, – dokumentacijo o izvedenih spremembah in rekonstrukcijah, – navodila za upravljanje in vzdrževanje elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog, – zapise, tabele in grafikone o izvedenih meritvah elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov proge, – tehnične podatke in načrte, – opise delovanja, – programsko opremo, kadar je ta funkcionalni del nekega sestavnega dela proge, – navodila proizvajalcev.

(3)Če ni obstoječe tehnične dokumentacije iz prvih treh alinej prejšnjega odstavka, mora izvajalec vzdrževanja narediti posnetek obstoječega stanja ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka in ga dokumentirati na način in v obsegu, da se lahko tekoča in investicijska vzdrževalna dela nemoteno izvajajo, v skladu z določbami tega pravilnika oziroma drugimi predpisi, ki urejajo področje vzdrževanja elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog.

(1)Za izvajanje tekočega in investicijskega vzdrževanja mora izvajalec vzdrževanja zagotoviti: – ustrezno število usposobljenega osebja, – ustrezne prostore, – ustrezno mehanizacijo, merilno opremo in orodje, – ustrezne rezervne dele in materiale, – tehnično dokumentacijo iz prejšnjega člena in – ustrezna zaščitna sredstva.

(2)Izvajalec vzdrževanja mora biti organiziran na način, da zagotavlja: – najkrajši možen čas odprave motenj in napak, – ekonomično izrabo kadrovskih in tehničnih zmogljivosti, – vzdrževanje s čim manjšimi stroški in – notranji nadzor nad vzdrževalnimi in drugimi deli.

(3)Osebje izvajalca vzdrževanja mora imeti ustrezno izobrazbo in mora biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja, v skladu s predpisi, ki urejajo strokovno izobrazbo izvršilnih železniških delavcev.

(4)Vsi delavci izvajalca vzdrževanja, ki izvajajo operativna vzdrževalna dela, morajo imeti opravljen izpit s področja varnega dela in gibanja na železniškem področju.

(1)Izvajalec vzdrževanja lahko za izvedbo posameznega vzdrževalnega dela tekočega ali investicijskega vzdrževanja najame zunanjega izvajalca. Izvajalec vzdrževanja mora v tem primeru izvajati stalni nadzor nad delom zunanjega izvajalca in odgovarja za izvedbo vzdrževalnih del v celoti.

(2)Če obseg vzdrževalnih del zunanjega vzdrževalca presega 20 odstotkov vseh z letnim načrtom predvidenih vzdrževalnih del na posameznih sestavnih delih proge (objekti, spodnji ustroj, zgornji ustroj, signalnovarnostne naprave, elektroenergetske naprave, telekomunikacijske naprave), mora izvajalec vzdrževanja pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje upravljavca.

(3)Za varno izvedbo vzdrževalnih del zunanjega izvajalca in zagotavljanje pogojev za varno odvijanje železniškega prometa je odgovoren vodja del izvajalca vzdrževanja.

(1)Cilji in naloge strategije vzdrževanja javne železniške infrastrukture se skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) natančneje določi v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture za obdobje najmanj pet let.

(2)Skladno s prejšnjim odstavkom mora izvajalec vzdrževanja za tekoča in investicijska vzdrževalna dela izdelati letni program vzdrževalnih del, v katerem opredeli obseg in vsebino potrebnih vzdrževalnih del, ločeno za posamezne sestavne dele proge in njihove pripadajoče objekte, potrebni material ter skupni znesek načrtovanih del in materiala.

(3)Letni program vzdrževalnih del mora biti usklajen z načrtom zapor in drugimi ukrepi za zagotovitev varnega odvijanja prometa. Izvajalec vzdrževanja mora poskrbeti za uskladitev in hkratno načrtovanje vzdrževalnih del na posameznih sestavnih delih prog in njihovih pripadajočih objektih.

(4)Izvajalec vzdrževanja mora letni program tekočih in investicijskih vzdrževalnih del iz prvega odstavka tega člena posredovati v potrditev upravljavcu najpozneje do konca novembra tekočega leta za naslednje plansko obdobje.

(1)Tekoča vzdrževalna dela se izvajajo v časovnih razdobjih, predpisanih v tehničnih predpisih posameznih sestavnih delov prog in v tehnični dokumentaciji za posamezen element, napravo, sistem ali sestavni del proge.

(2)Navodila za vzdrževanje, ki so del tehnične dokumentacije, morajo vsebovati: – časovna razdobja med tekočimi vzdrževalnimi deli, – vsebino del za vsako posamezno časovno obdobje, – parametre elementov naprav in sistemov, ki se morajo preveriti v določenem časovnem obdobju, – referenčne vrednosti posameznih parametrov, – potrebne materialne vire (predvsem rezervne dele, orodje in merilno oprema), – posebne pogoje, pod katerimi se ta dela izvajajo, če za to obstaja potreba (npr. izklop SV naprave, izklop napajanja napajalnega voda), – posebne pogoje varstva pri delu.

(3)V navodilih iz prejšnjega odstavka se morajo opredeliti tudi medsebojni vplivi, ki jih vzdrževanje na enem elementu, napravi, sistemu ali sestavnem delu proge lahko povzroči na ostalih elementih, napravah, sistemih ali sestavnih delih proge, in predpisati postopki izvajanja vzdrževalnih del v takih primerih.

(1)Investicijsko vzdrževanje se načrtuje: – v obdobjih, ki jih je predpisal ali priporočil proizvajalec v navodilih za vzdrževanje, – če se s tekočim vzdrževanjem ugotovijo odstopanja od referenčnih vrednosti posameznih parametrov elementov, naprav, sistemov ali sestavnih delov proge, ki so večja od s tehničnimi predpisi dovoljenih vrednosti, nadaljnje poslabševanje pa bi lahko pripeljalo do stanja nevarnosti, – če se napake na elementih, napravah, sistemih ali sestavnih delih prog ponavljajo in jih ni mogoče odpraviti s posegi tekočega vzdrževanja, – če se ugotovijo druge pomanjkljivosti (propadanje, rušenje, obraba, večja od predvidene, ipd.), ki jih je smotrno rešiti celovito in dolgoročno, – če se na podlagi izkustvenih metod ugotovi potreba po zamenjavi, obnovi ali drugem večjem posegu na elementu, napravi, sistemu ali sestavnem delu proge, ki zaradi vsebine, obsega del in/ali potrebnih virov, ni uvrščena v tekoče vzdrževanje.

(2)Pri načrtovanju investicijskega vzdrževanja je potrebno upoštevati tudi naslednja merila: – zniževanje stroškov tekočega vzdrževanja in – izboljšanje tehničnih in ekonomskih pogojev izvajanja transportnih storitev.

(3)Odločitev za investicijsko vzdrževanje mora biti ocenjena tudi s strateško-razvojnega in ekonomskega vidika.

(1)Tekoča vzdrževalna dela in dela pri investicijskem vzdrževanju, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega prometa in s katerimi se posega v delovanje elementov, naprav in sistemov, ali je za njihovo izvedbo treba zagotoviti zaporo proge ali druge ukrepe za varno odvijanje železniškega prometa, se lahko začnejo izvajati, potem ko je: – sprejet in potrjeni letni program tekočih ali investicijskih vzdrževalnih del s strani upravljavca, – zagotovljena predvidena zapora proge ali drugi ukrepi za varno odvijanje železniškega prometa in imenovan vodja del izvajalca vzdrževanja, – zagotovljena varnost pri delu in izdelan varnostni načrt, v kolikor dela izvaja več različnih izvajalcev.

(2)Kadar se z izvajanjem del tekočega ali investicijskega vzdrževanja vpliva na druge naprave, mora vodja del zagotoviti prisotnost in sodelovanje vzdrževalcev elementov, naprav ali sistemov, na katere se z izvedbo teh del vpliva.

(3)Če je za izvedbo del tekočega ali investicijskega vzdrževanja potrebna zapora, je treba postopati v skladu z določbami tega pravilnika in drugih predpisov, ki določajo postopke ob zapori.

(4)Kadar se z izvedbo del tekočega ali investicijskega vzdrževanja vpliva na delo izvajalca vodenja prometa, se mora pred začetkom izvajanja del le-tega obvestiti o načrtovanih delih in pridobiti njegovo dovoljenje za začetek izvajanja del. Obvestilo in dovoljenje morata biti podana pisno ali ustno s fonogramom.

(1)Z izvedbo tekočih ali investicijskih vzdrževalnih del se lahko dosegajo projektirani parametri elementov sestavnih delov prog. Če se z opravljenimi deli doseže skladnost parametrov s projektiranimi, se lahko železniški promet odvija skladno s projektirano hitrostjo.

(2)Izpolnjevanje parametrov in zahtev iz obstoječe dokumentacije se ugotavlja z meritvami in poročili o izvedenih vzdrževalnih delih iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)Če se po zaključku vzdrževalnih del iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da so zagotovljeni zahtevani parametri projektiranega stanja, vodja del izvajalca vzdrževanja predpiše elemente odvijanja železniškega prometa z vpisom v prometni dnevnik.

(1)Če izvajanje tekočega vzdrževanja nima vpliva na druge elemente, naprave, sisteme ali sestavne dele proge, na varnost železniškega prometa, izvajanje prometa ali delo izvajalca vodenja prometa, opravi vodja del po zaključku teh del vpis v ustrezno evidenco vzdrževalnih del.

(2)Katera dela tekočega vzdrževanja imajo vpliv, kot je opisan v prejšnjem odstavku, je določeno v tehničnih predpisih s področja vzdrževanja in v navodilih za vzdrževanje za posamezen element, napravo, sistem ali sestavni del proge.

(3)Kadar se z izvajanjem del tekočega vzdrževanja vpliva na druge elemente, naprave ali sisteme, mora vodja del po zaključku teh del pridobiti pisno potrditev vzdrževalcev elementov, naprav ali sistema, na katere je vplivalo izvajanje vzdrževanja, da le-ti nemoteno delujejo. Potrditev se opravi s podpisom v ustrezno evidenco vzdrževalnih del, kamor vpiše zaključek vzdrževalnih del vodja del vzdrževanja na vzdrževani napravi, ali pa s sporočilom po komunikacijskem sredstvu, na katerem je zagotovljeno snemanje pogovorov (fonogram).

(4)Če je za izvedbo del tekočega vzdrževanja potrebna zapora, je treba po zaključku del postopati v skladu z določbami tega pravilnika o zapori.

(5)Po zaključku tekočega vzdrževanja je treba zagotoviti vzpostavitev projektiranega stanja varnosti železniškega prometa oziroma odrediti omejitve, glede na stanje, doseženo po zaključku del pri tekočem vzdrževanju elementa, naprave, sistema ali sestavnega dela proge.

(6)Kadar se z izvedbo del tekočega vzdrževanja ovira delo osebja izvajalca vodenja prometa, se mora po zaključku del le-to obvestiti o zaključku del na enak način, kot je bilo obveščeno o začetku del.

(7)Po zaključku tekočih vzdrževalnih del se morajo v dokumentacijo vnesti vse spremembe, če je do njih prišlo.

(1)Za zaključek investicijskih vzdrževalnih del se smiselno uporabljajo določbe prejšnjema člena, če ni v tem členu drugače določeno.

(2)V primerih iz drugega do četrtega odstavka 18. člena tega pravilnika vodja del na vzdrževani napravi po zaključku investicijskega vzdrževanja skliče vse vzdrževalce elementov, naprav ali sistemov, na katere se je z izvedbo teh del vplivalo, da pred izpisom zapore in/ali vključitvijo elementa, naprave ali sistema v obratovanje, opravijo pregled.

(3)O opravljenem pregledu iz prejšnjega odstavka se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Če se ob pregledu ugotovi, da vse naprave, na katere je vplival investicijski vzdrževalni poseg, delujejo normalno in so tudi investicijska vzdrževalna dela na vzdrževani napravi opravljena skladno z dokumentacijo, se v zapisniku evidentira, da so investicijska vzdrževalna dela uspešno zaključena.

(4)Zapisnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: – datum pregleda, – imena, priimke, organizacijske enote in delavna mesta navzočih, – kratek opis vsebine opravljenega pregleda, – ugotovitve, – končni sklep in – podpise navzočih.

(5)Če se izvedejo dela investicijskega vzdrževanja na napravah, ki so pomembne za določanje hitrosti vlakov, se po uspešno opravljenem pregledu iz prejšnjega odstavka in če je bilo investicijsko vzdrževanje izvedeno s tem namenom, lahko predpišejo tudi nove progovne hitrosti, skladno z obstoječo tehnično dokumentacijo.

(6)Predpiše se lahko največja dovoljena progovna hitrost ali počasna vožnja. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika.

(7)Če je bila zaradi investicijskih vzdrževalnih del uvedena zapora, se ob zaključku investicijskih vzdrževalnih del postopa skladno z določbami 8. člena tega pravilnika.

(1)Tekoča ali investicijska vzdrževalna dela, ki se izvajajo zaradi odprave posledic izrednih dogodkov ali drugih nepredvidenih dogodkov (elementarne nesreče ipd.) in je njihovo vnaprejšnje načrtovanje nemogoče, se izvajajo: – v primeru manjših poškodb – skladno z uveljavljeno prakso odprave takšnih dogodkov brez posebnih operativnih načrtov in – v primeru večjih poškodb – na podlagi operativnega načrta, ki ga pripravi izvajalec vzdrževanja ob upoštevanju dejanskih okoliščin in potreb v vsakem posameznem primeru posebej.

(2)Upravljavec lahko odredi izvedbo takšnih del, s katerimi se izboljšajo oziroma nadgradijo elementi sestavnih delov prog, če je to ekonomsko upravičeno, tehnično izvedljivo in ne pomeni nerazumno velikega povečanja obsega del.

(3)Dela iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajajo, če za takšna dela obstaja že izdelana in potrjena dokumentacija ali če se dokumentacija izdela in potrdi v času po nastanku izrednega dogodka, če to ne povzroči nerazumnega podaljšanja odprave posledic.

(4)Za vključevanje elementov, naprav, sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki so bili zajeti v vzdrževalna dela iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 30. in 31. člena tega pravilnika.

(5)Po zaključku vzdrževalnih del iz prvega odstavka tega člena, je treba vso tehnično in ostalo obstoječo dokumentacijo popraviti skladno z novim stanjem.

(6)Če se vzdrževalna dela iz drugega odstavka tega člena izvajajo na progah vseevropskega železniškega omrežja, določenih v 4. členu tega pravilnika, se mora zagotoviti izpolnjevanje pogojev interoperabilnosti. Upravljavec mora pridobiti sklep ministra o ustreznosti nameravanih vzdrževalnih del v javno korist in izvesti tehnični pregled ter pridobiti uporabno dovoljenje.

(1)Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih del na progi, s katerimi se spremeni zmogljivost, velikost in zunanji videz proge, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave ali elementa, naprave ali sistema na progi ter se posodobijo oziroma izvedejo druge njene izboljšave, z namenom zagotavljanja varnega odvijanja železniškega prometa.

(2)V okviru izvedbe vzdrževalnih del v javno korist se lahko izvedejo nadgradnje železniške proge ali elementov sestavnih delov proge, s katerim se ne posega izven progovnega pasu oziroma v prostor zunaj zemljišč, namenjenih za gradnjo javne železniške infrastrukture.

(1)V okviru spodnjega ustroja železniške proge se med vzdrževalna dela v javno korist uvrščajo predvsem: – zamenjava ali izboljšava premostitvenih objektov, – zamenjava ali izboljšava podpornih in opornih zidov, – sanacija brežin, – ureditev odvodnjavanja, – zamenjava ali izboljšava posameznega konstrukcijskega elementa predora (sanacija obloge predora, ureditev talnega oboka, ureditev odvodnjavanja …), – gradnja novih peronov in dostopov do njih, – gradnja, zamenjava ali zboljšava peronskih nadstrešnic, – ojačitev nasipov, sanacija usekov.

(2)V okviru zgornjega ustroja železniške proge se med vzdrževalna dela v javno korist uvrščajo predvsem: – zamenjava tirnih naprav na postajnih območjih, z ureditvijo geometrijskih elementov za doseganje višjih hitrosti in z vgraditvijo zmogljivejših elementov zgornjega ustroja zaradi dviga kategorije proge na najmanj D3, – zamenjava zgornjega ustroja proge na medpostajnih odsekih, z ureditvijo geometrijskih elementov za doseganje višjih hitrosti in z vgraditvijo zmogljivejših elementov zgornjega ustroja zaradi dviga kategorije proge na najmanj D3, – odprava ozkih grl v smislu zagotovitve predpisanega svetlega profila, – vgradnja tamponskih plasti v planum proge, – zamenjava gramozne grede z betonsko ploščo ali direktno pritrditvijo tira na premostitveno konstrukcijo ali talni obok predora.

(3)V okviru signalnovarnostnih naprav se med vzdrževalna dela v javno korist uvrščajo predvsem zamenjava ali gradnja: – postajnih signalnovarnostnih naprav, – progovnih signalnovarnostnih naprav, – signalnovarnostnih naprav za zavarovanje nivojskih prehodov, – signalnovarnostnih naprav za avtomatsko zaščito vlaka, – signalnovarnostnih naprav za daljinsko vodenje prometa, – prenosnih medijev (žični in optični kabli, brezžični mediji), vključno z vsemi pripadajočimi objekti ter zemeljskimi in gradbenimi deli, – funkcionalno potrebnih prostorov in objektov, za namestitev signalnovarnostnih sistemov in naprav, vključno z vsemi komunalnimi privodi do teh objektov, ki so potrebni za zagotovitev nemotenega delovanja vgrajenih sistemov in naprav.

(4)V okviru železniških telekomunikacijskih naprav se med vzdrževalna dela v javno korist uvrščajo predvsem: – zamenjava ali gradnja prenosnih medijev (žični in optični kabli, brezžični mediji), vključno z vsemi pripadajočimi objekti ter zemeljskimi in gradbenimi deli. Ta določba velja tudi v primeru, kadar poteka obstoječa kabelska trasa kovinskega ali optičnega kabla preko zemljišč, ki niso sestavni del javne železniške infrastrukture in se z zamenjavo ali novogradnjo ne posega izven dosedanje trase ter ob pogoju, da se s temi deli ne povečujejo vplivi na sosednje nepremičnine in na okolje preko zakonsko dovoljenih; – zamenjava ali novogradnja železniških telekomunikacijskih sistemov, telekomunikacijskih naprav in terminalnih naprav, katerih natančen popis je določen v Pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniškega telekomunikacijskega omrežja (Uradni list RS, št. 30/03), – posodobitev ali novogradnja funkcionalno potrebnih prostorov in objektov, za namestitev železniških telekomunikacijskih sistemov in telekomunikacijskih naprav, vključno z vsemi komunalnimi privodi do teh objektov, ki so potrebni za zagotovitev nemotenega delovanja vgrajenih sistemov in naprav.

(5)V okviru elektroenergetskih naprav se med vzdrževalna dela v javno korist uvrščajo predvsem zamenjava in gradnja: – vseh inštalacij v objektih, – elektronapajalnih postaj, – daljinskega vodenja stikal vozne mreže, – sistema EAN, – vseh elementov vozne mreže, – nadzemnih in podzemnih priključnih vodov vseh napetostnih nivojev, vključno z vsemi pripadajočimi objekti ter zemeljskimi in gradbenimi deli, – funkcionalno potrebnih prostorov in objektov za elektroenergetske naprave, vključno z vsemi komunalnimi privodi do teh objektov, ki so potrebni za zagotovitev nemotenega delovanja vgrajenih sistemov in naprav.

(6)V primeru iz druge alinee četrtega odstavka tega člena je treba upoštevati tudi predpise, ki urejajo področje radiokomunikacijskih sistemov na območju Republike Slovenije, če se izvajajo vzdrževalna dela v javno korist na tovrstnih sistemih.

(7)Med vzdrževalna dela v javno korist se uvršča tudi gradnja pomožnih objektov, potrebnih za opravljanje javnih gospodarskih služb na področju železniškega prometa.

(1)Pobude za vzdrževalna dela v javno korist lahko da izvajalec vzdrževanja, ministrstvo za promet ali sam upravljavec.

(2)Pobude iz prejšnjega odstavka zbira upravljavec, ki tiste, za katere meni, da so potrebne in ustrezne, posreduje izvajalcu vzdrževanja. Pri tem imajo prednost vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se: – poveča kategorija prog, – izboljšuje varnost prometa, – izpolnjujejo zahteve interoperabilnosti, – uvajajo sodobni načini vodenja in upravljanja prometa, – uvaja informacijska podpora, – odpravljajo druge ovire, ki zmanjšujejo prepustnost prog in njihovo razpoložljivost.

(3)Izvajalec vzdrževanja analizira in ugotovi medsebojno povezanost oziroma soodvisnost predlaganih vzdrževalnih del ter izdela načrt izvajanja vzdrževalnih del v javno korist, v obliki letnega, za obsežnejša vzdrževalna dela pa tudi večletnega načrta ter določi prioritetni vrstni red izvajanja del.

(4)Izdelajo se tudi projektne naloge za vsako posamezno vzdrževalno delo v javno korist. Vsebina projektne naloge je za vsako vzdrževalno delo v javno korist prilagojena naravi naprav, ki so predmet vzdrževalnega dela v javno korist.

(5)Izvajalec vzdrževanja dokumente iz tretjega in četrtega odstavka tega člena posreduje v potrditev upravljavcu, ki dokončno odloči, katera vzdrževalna dela v javno korist in po kakšnem terminskem načrtu se bodo izvajala.

(6)Pripraviti se mora tudi investicijska dokumentacija v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja na področju javne železniške infrastrukture.

(1)Na podlagi projektne naloge iz prejšnjega člena se izdela izvedbeni načrt, ki obsega: – splošni del, – tehnično poročilo, – popise del in materialov, – projektantski predračun, – risbe z vsemi potrebnimi detajli, – merilne postopke, preizkuševalne protokole in ostale postopke za ugotovitev skladnosti izvedenih del, – varnostni načrt in dokumentacijo za izvajanje naknadnih del na objektu, – posebne elaborate in – elaborate.

(2)Posebni elaborati se izdelajo v primerih, ko je v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist, zaradi njihove narave potrebna sprememba običajnega režima opravljanja železniškega prometa ali sprememba režima delovanja drugih elementov, naprav, sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega prometa. Prav tako se posebni elaborati izdelajo tudi v primeru, ko je za posamezne elemente sestavnih delov proge, sestavne dele proge ali pomožne objekte v izvedbenem načrtu predvideno postopno vključevanje v obratovanje. V primerih, ko se upravičeno pričakujejo takšni vplivi na okolje, ki bi lahko presegali predpisane ravni, se izdela tudi posebni elaborat, s katerim se ugotavljajo vplivi na okolje.

(3)V okviru varnostnega načrta je potrebno predvideti vse varnostne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnega odvijanja železniškega prometa v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist.

(4)Izdelovalec izvedbenega načrta mora izpolnjevati pogoje za projektanta po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

(1)V postopku revizije upravljavec opravi pregled in potrditev izvedbenega načrta.

(2)Postopek iz prejšnjega odstavka se začne z imenovanjem revizijske komisije, ki jo imenuje upravljavec.

(3)Revizijska komisija mora biti sestavljena iz najmanj po enega predstavnika: – upravljavca in – izvajalca vzdrževanja.

(4)Osebi iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka morata imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj z železniškega področja.

(5)V primeru, če postopek revizije zahteva izvedbo specialnih del, se v revizijsko komisijo imenujejo tudi drugi člani (eksperti) za posamezna področja.

(6)Izdelovalec izvedbenega načrta mora vanj vnesti vse pripombe revizijske komisije in pojasniti vsa morebitna vprašanja, ki so postavljena v revizijskem postopku, in podati izjavo o upoštevanju pripomb.

(7)Izdelovalec izvedbenega načrta mora podati tudi izjavo, da je izvedbeni načrt skladen s projektno nalogo in da, v kolikor se obravnavajo interoperabilne proge, izvedbeni načrt izpolnjuje tudi vse pogoje interoperabilnosti.

(8)Po uspešno opravljeni reviziji izvedbenega načrta izda upravljavec pisni sklep o uspešnosti revizije in skladnosti izvedbenega načrta s projektno nalogo. Izvod pisnega sklepa se vroči na naslov pristojne inšpekcije za železniški promet.

(9)Po uspešno zaključenem revizijskem postopku se mora izvedbene načrte, kadar se vzdrževalna dela v javno korist načrtujejo na progah iz 4. člena tega pravilnika, posredovati v potrditev ministru, pristojnemu za promet (v nadaljnjem besedilu: minister) glede skladnosti z zahtevami interoperabilnosti.

(1)Za nadzor izvajanja vzdrževalnih del v javno korist je odgovoren izvajalec vzdrževanja.

(2)Če izvajalec vzdrževanja ne more za vsa vzdrževalna dela v javno korist zagotoviti lastno strokovno nadzorstvo, naroči izvedbo teh del pri pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov.

(3)Za izvajanje nadzora imenuje izvajalec vzdrževanja odgovornega nadzornika, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje: – imeti mora najmanj VI. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, glede na strokovno področje izvajanja nadzora, – imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na železniškem področju, – biti mora strokovno usposobljen, skladno s predpisom, ki ureja strokovno izobrazbo izvršilnih železniških delavcev in – imeti mora opravljen strokovni izpit za nadzornika, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(4)Odgovorni nadzornik opravlja svoje naloge ob smiselni uporabi določb o izvajanju nadzora iz predpisov, ki urejajo graditev objektov.

(5)Poleg nalog iz prejšnjega odstavka odgovorni nadzornik nadzira tudi skladnost izvedbe zavarovanja železniškega prometa, kot je predvidena v izvedbeni dokumentaciji in/ali ostalih dokumentih, ki so bili izdani za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist na elementu, napravi ali sistemu sestavnega dela proge. V primeru ugotovljenih neskladnosti lahko takoj odredi zaustavitev izvajanja del. Dela se lahko nadaljujejo šele po odpravi neskladnosti.

(1)Izvajalec lahko prične z izvedbo vzdrževalnih del v javno korist po uspešno opravljeni reviziji v skladu s 27. členom tega pravilnika oziroma po izdanem sklepu ministra o ustreznosti, če gre za postopek iz osmega odstavka 27. člena tega pravilnika.

(2)Izvajalec vzdrževalnih del v javno korist mora za izvedbo teh del imenovati odgovornega vodjo del, ki mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(3)Odgovorni vodja del izvajalca mora o poteku gradnje voditi ustrezno evidenco z vsakodnevnimi vpisi v dnevniku o izvajanju del.

(4)Investitor mora izvajalca uvesti v posel in poskrbeti, da je pred pričetkom izvajanja vzdrževalnih del v javno korist pripravljen izvedbeni načrt in sporazum o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti, če je to potrebno, glede na vrsto del, pa tudi: načrt organizacije gradbišča, zakoličbeni načrt objekta in označitev gradbišča s tablo, skladno z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

(5)Sporazum o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in načrt organizacije gradbišča mora pregledati izvajalec vzdrževanja, ki zanju podeli pozitivno mnenje oziroma takšno mnenje podeli šele, ko so eventualne pomanjkljivostih, ki jih je pri pregledu ugotovil, odpravljene. Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko prične šele po pridobitvi pozitivnega mnenje izvajalca vzdrževanja.

(6)Če izvajalec vzdrževanja ne more za vsa vzdrževalna dela v javno korist zagotoviti varnostnega koordinatorja, naroči izvedbo teh del v celoti pri pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za ta dela, določene z zakonom.

(7)O predvidenih varnostnih ukrepih morajo biti s strani pooblaščene osebe izvajalca vzdrževanja in/ali izvajalca vodenja prometa poučeni vsi, ki opravljajo posamezna vzdrževalna dela, za kar je odgovoren izvajalec, ki mora o tem voditi tudi evidenco.

(1)Posamezne elemente, naprave ali sestavne dele proge oziroma pomožne objekte je možno po zaključenih in funkcionalnih celotah na osnovi faznega tehničnega pregleda vključevati v obratovanje. Funkcionalne celote, primerne za fazno spuščanje v promet, morajo biti opredeljene že v izvedbenem načrtu, lahko pa se določijo tudi med samim izvajanjem vzdrževalnih del v javno korist, če se za to pokaže upravičena potreba.

(2)Za izvajanje faznih tehničnih pregledov imenuje upravljavec pred pričetkom del na predlog izvajalca vzdrževanja komisijo, v kateri morajo biti predstavniki tistih strokovnih področij, ki so za izvedbo faznega tehničnega pregleda potrebna. Število članov komisije mora biti neparno, delo komisije pa vodi njen predsednik, ki se določi ob imenovanju komisije.

(3)Naloga komisije je, da: – ugotovi skladnosti določene faze izvedbe vzdrževalnih del v javno korist z izvedbeno dokumentacijo, – sprejme druge ukrepe, ki so opredeljeni s tem pravilnikom in – s sklepom v zapisniku odredi odpravo pomanjkljivosti ali uporabo, skladno z desetim odstavkom tega člena.

(4)Izvajalec mora posredovati pisno obvestilo o dokončanju faznih del in pripravljenosti objekta za fazni tehnični pregled.

(5)Po prejemu obvestila izvajalca del o zaključku zaključene in funkcionalne celote, v skladu z izvedbenim načrtom, in potrditvi zaključka del s strani odgovornega nadzornika, predsednik skliče člane komisije. Če je zaradi narave del in zaradi zmanjšanja časa nerazpoložljivosti proge to smotrno, se lahko za sklic komisije uporabi telefonska komunikacija, naknadno pa mora biti izdan tudi pisni dokument.

(6)Izvajalec mora komisiji za fazni tehnični pregled dostaviti vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da funkcionalna celota v celoti izpolnjuje pogoje, predpisane z izvedbenim načrtom, ter dokumentacijo, s katero so predpisani vsi postopki in načini upravljanja in vzdrževanja funkcionalne celote do končnega tehničnega pregleda.

(7)Komisija o ugotovitvah faznega tehničnega pregleda izdela zapisnik, katerega sestavni del je tudi dokumentacija iz prejšnjega odstavka predložena s strani izvajalca. Zapisniki komisije o opravljenih faznih tehničnih pregledih so sestavni del zapisnika končnega tehničnega pregleda.

(8)Če komisija ugotovi odstopanja izvedenih del od izvedbene dokumentacije ali kakršnekoli druge pomanjkljivosti vezane na ta dela, naloži izvajalcu njihovo odpravo in določi rok.

(9)Izvajalec del mora v roku odpraviti pomanjkljivosti. O odpravi pomanjkljivosti mora pisno obvestiti komisijo in predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo potrdi odgovorni nadzornik, in iz katere je razvidno, da so bile pomanjkljivosti odpravljene.

(10)Komisija po uspešno zaključenem faznem tehničnem pregledu s sklepom odredi uporabo elementa, naprave, sistema ali sestavnega dela proge oziroma prenehanje zapore, če je bila vpeljana, in/ali odvijanje prometa z največjo dovoljeno progovno hitrostjo ali odredi počasno vožnjo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 8. in 10. člena tega pravilnika.

(1)Izvajalec mora po zaključku vseh vzdrževalnih del v javno korist upravljavcu in izvajalcu vzdrževanja posredovati izjavo o zaključku vzdrževalnih del, s katero potrjuje, da je železniška proga oziroma njeni sestavni deli in pripadajoči objekti zgrajena v skladu z izvedbenim načrtom in ob tem predložiti dokumentacijo iz drugega odstavka 33. člena tega pravilnika.

(2)Izjavo o skladnosti izvedenih del z izvedbeno dokumentacijo oziroma ugotovitve o ugotovljenih odstopanjih in/ali drugih opažanjih v zvezi z izvedenimi vzdrževalnimi deli v javno korist, mora po zaključku teh del posredovati tudi odgovorni nadzornik.

(3)Vzdrževalna dela v javno korist so zaključena, ko minister izda uporabno dovoljenje.

(1)Končni tehnični pregled izvaja komisija za tehnični pregled, ki jo imenuje minister na predlog upravljavca, pred začetkom izvajanja vzdrževalnih del v javno korist.

(2)Komisija za tehnični pregled je sestavljena iz enega ali več predstavnikov: – upravljavca, – izvajalca vzdrževanja. Funkcijo predsednika opravlja imenovani predstavnik upravljavca.

(3)Za člana komisije za tehnični pregled se lahko imenujejo le tiste osebe, ki so ustrezno strokovno usposobljene in imajo najmanj VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj z železniškega področja.

(4)V primeru, če tehnični pregled zajema izvedbo specialnih del, ki jih imenovani člani komisije za tehnični pregled strokovno ne pokrivajo, se v komisijo za tehnični pregled imenujejo tudi drugi člani (eksperti) za posamezna področja in predstavniki uporabnikov.

(5)Pri delu komisije sodeluje tudi vodja del izvajalca vzdrževanja, če je to v skladu z določba petega odstavka 34. člena tega pravilnika potrebno zaradi vpisa v prometni dnevnik.

(6)Pri izvedbi končnega tehničnega pregleda je obvezna prisotnost odgovornega nadzornika in vodja del izvajalca del.

(1)Predsednik komisije skliče komisijo za tehnični pregled v roku osmih dni od prejema pisne izjave izvajalca o zaključku vzdrževalnih del v javno korist.

(2)Izvajalec mora komisiji predložiti naslednjo dokumentacijo: – projekt izvedenih del, – dovoljenje za vgradnjo elementov, naprav in sistemov, pridobljeno v skladu s predpisom, ki ureja izdajanje dovoljenja za vgradnjo, – rezultate meritev in ostalo dokumentacijo o opravljenih preizkušanjih in testiranjih, – zapisnike o opravljenih faznih tehničnih pregledih, – navodila za vzdrževanje in obratovanje proge ali njenega sestavnega dela, kot tudi vso potrebno opredmeteno ali neopredmeteno (npr. programska oprema) opremo, brez katere vzdrževanje ni možno, – ostalo dokumentacijo, ki izhaja iz 26. člena tega pravilnika.

(3)Komisija mora ugotoviti, če: – so dela izvedena skladno z izvedbenim načrtom, – imajo vsi elementi, naprave in sistemi ustrezna dovoljenja za vgradnjo, – so vsa dela izvedena na način, da bo zagotovljena varnost prometa in zdravje ljudi, – so zagotovljeni vsi predpisani parametri zmogljivosti proge ali njenega sestavnega dela.

(4)Če komisija ugotovi odstopanja izvedenih vzdrževalnih del v javno korist od izvedbene dokumentacije ali kakršnekoli druge pomanjkljivosti, vezane na ta dela, naloži izvajalcu njihovo odpravo in določi rok.

(5)Izvajalec del mora v roku odpraviti pomanjkljivosti. O odpravi pomanjkljivosti mora pisno obvesti komisijo in predložiti vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so bile pomanjkljivosti odpravljene. Prav tako mora o odpravi pomanjkljivosti komisiji posredovati svoje poročilo tudi odgovorni nadzornik.

(6)Delo komisije je zaključeno, ko komisija posreduje ministru predlog za izdajo uporabnega dovoljenja, proga ali njen sestavni del pa je spuščen v redno obratovanje.

(1)Komisija za tehnični pregled po opravljenem končnem tehničnem pregledu predlaga ministru: – odreditev odprave pomanjkljivosti, – odreditev poskusnega obratovanje, – zavrnitev zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da ne zagotavlja varnosti, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti ali – izdajo uporabnega dovoljenja.

(2)Odreditev poskusnega obratovanja proge ali njenega sestavnega dela se predlaga, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti: – skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog, – združljivosti proge ali njenih delov z drugimi sestavnimi deli prog, – izpolnjevanja zahteve varnosti železniškega prometa, – zanesljivosti proge ali njenega sestavnega dela, – zmogljivosti proge ali njenega sestavnega dela.

(3)Poskusno obratovanje proge ali njenega sestavnega dela lahko traja največ šest mesecev. Po preteku navedenega roka je mogoče poskusno obratovanje na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.

(4)V primeru, ko komisija ugotovi skladnost izvedenih del in s svojim zaključnim zapisnikom predlaga ministru izdajo uporabnega dovoljenja, odredi uporabo elementa, naprave, sistema ali sestavnega dela proge oziroma prenehanje zapore, če je bila vpeljana. Komisija odredi odvijanje prometa z največjo dovoljeno progovno hitrostjo ali odredi počasno vožnjo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 8. in 10. člena tega pravilnika.

(5)V primerih, če se predlaga odreditev poskusnega obratovanja oziroma odprava pomanjkljivosti, komisija v zapisniku o opravljenem končnem tehničnem pregledu odredi primerno vozno hitrost za izvajanje varnega železniškega prometa glede na stanje objekta. V zapisniku odrejeno vozno hitrost vodja del vpiše v prometni dnevnik.

(6)Izvajalec vzdrževanja v času poskusnega obratovanja vodi vse potrebne meritve, analize in preglede proge ali sestavnega dela proge skladno z zahtevami iz zapisnika o opravljenem končnem tehničnem pregledu ter o ugotovitvah redno (mesečno) pisno poroča predsedniku komisije za tehnični pregled.

(7)Če zahteva komisija za tehnični pregled predložitev dodatnih analiz, preiskav ali meritev, se lahko v času poskusnega obratovanja za izvedbo le-teh pooblastijo tudi druge strokovne organizacije.

(1)Novogradnje in rekonstrukcije se izvajajo po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek), Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03) in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).

(2)Na točkah, kjer se novozgrajena železniška infrastruktura priključuje na obstoječo javno železniško infrastrukturo, se smiselno uporabljajo določbe 30. člena tega pravilnika.

(1)Izvajalec vzdrževanja mora v roku enega leta od uveljavitve tega pravilnika ugotoviti, za katere dele obstoječe javne železniške infrastrukture ni obstoječe dokumentacije, in v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega pravilnika upravljavcu sporočiti posnetek obstoječega stanja in podatke o tem, katero dokumentacijo bi bilo treba izdelati.

(2)Manjkajoča dokumentacija iz prejšnjega odstavka se mora pripraviti najkasneje v roku petih let od uveljavitve tega pravilnika.

Vsa dela, začeta pred uveljavitvijo tega pravilnika, ki se v skladu z določbami tega pravilnika uvrščajo med vzdrževalna dela v javno korist, se zaključijo v skladu z določbami predpisov, po katerih so bila začeta, če postopki še niso zaključeni.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati: – Navodilo o tehničnem pregledu signalnovarnostnih naprav (Službeni glasnik ZJŽ, št. 10/78), – Pravilnik o projektiranju železniških investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 44/49), – Pravilnik o gradnji železniških investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 78/49 in 82/49), – Odločba o specifičnem značaju železniških mostov kot gradbenih del (Uradni list FLRJ, št. 87/49) in – Odločba o začasnih tehničnih predpisih za izdelavo projektov železniških mostov in propustov (Uradni list FLRJ, št. 7/50).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 2610-12/2006-12-0006120 Ljubljana, dne 21. julija 2006 EVA 2005-2411-0033 mag. Janez Božič l.r. Minister za promet Priloga 1: Sestavni deli prog, za doseganje interoperabilnosti vseevropskega sistema železniških prog